Pandemija koronavirusa je močno vplivala na poslovanje družbe Tab Mežica, a se razmere izboljšujejo, je v pogovoru za STA povedal direktor Taba Bogomir Auprih. Vladne ukrepe ocenjuje kot dobre, v splošnem pa je kritičen do države, ki po njegovem ne skrbi dovolj za stabilno makroekonomsko okolje. Tab letos prvič po več letih ne bo delil dividend.
Po rekordnem letu 2018 so v Skupini Tab že konec lanskega leta zaznali trende poslabšanja prodaje, skupno so bili nekaj slabši kot leto prej tudi celoletni poslovni rezultati, a jih Auprih vseeno ocenjuje kot dobre.
Krovna družba, Tovarna akumulatorskih baterij (Tab) Mežica, ki proizvaja startne baterije za avtomobilsko industrijo ter industrijske celice in baterije, ki jih vgrajujejo predvsem v električne viličarje, je lani ustvarila 278 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in leto sklenila z 21 milijoni evrov čistega dobička. Leto prej je dobiček Taba dosegel rekordnih 26,4 milijona evrov.
Letos pa je nato na poslovanje tako Taba kot celotne skupine močno vplivala pandemija novega koronavirusa. Marca letos je prodaja Taba v primerjavi z marcem 2019 upadla za 15 odstotkov, aprila za 50 in maja za 30 odstotkov glede na enak lanski mesec. Junija je bila prodaja za desetino manjša kot junija lani, tudi julija bo prodaja verjetno za od 10 do 20 odstotkov nižja, je ocenil Auprih.
“Korona nas je močno prizadela, lahko pa z veseljem ugotavljamo, da se v zadnjih tednih zadeve izboljšujejo predvsem pri startnih baterijah, manj pri industrijskih celicah, kjer bo, kot kaže, zamik kakšnega pol leta,” je dejal.
Prvi mož Taba sprejete državne ukrepe večinoma ocenjuje kot zelo dobre, saj so podjetju pomagali prebroditi najhujše obdobje. V Tabu so iz paketa pomoči države koristili subvencionirano čakanje na delo. Aprila so imeli na čakanju 370 delavcev, maja 200, junija pa 80. V juliju nimajo zaposlenih na čakanju.
Hkrati so v Tabu koristili tudi možnost oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upravičencem izplačali koronski dodatek. Vsega skupaj je to za skupino Tab v Sloveniji zneslo za okoli 1,8 milijona evrov pomoči države v času širjenja koronavirusa.
Je pa Tab v prvih šestih mesecih letos tudi zmanjšal število zaposlenih. V začetku leta je družba zaposlovala 731 delavcev, trenutno jim ima 662. V tem času je Tab 27 delavcem vročil odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov, 19 delavcem pa ni podaljšal pogodb o zaposlitvi. Ostalo razliko predstavljajo drugi razlogi (odhodi delavcev, izredne odpovedi, premestitve znotraj skupine in upokojitve), hkrati so v podjetju v tem času tudi zaposlovali.
Upad poslovanja kažejo tudi številke za prvih pet mesecev letos, ki pa so “za te koronske čase” po Auprihovih besedah solidne. Najbolj je glede na enako lansko obdobje upadla proizvodnja in prodaja industrijskih celic, v povprečju za okoli četrtino. Čisti prihodki od prodaje družbe Tab so v tem obdobju padli za petino. Sedaj se je stanje stabiliziralo, Auprih pa v jeseni ne pričakuje več tako drastičnega upada poslovanja, če se seveda razmere zaradi koronavirusa ne bodo drastično poslabšale.
Zaradi novonastalih razmer so letos ustavili oz. upočasnili investicije. Glavna naložba v proizvodnji startnih baterij je naložba v proizvodnjo novih gel baterij, ocenjena na okoli šest milijonov evrov. Spomladi so to naložbo povsem ustavili, v jeseni jo bodo počasi nadaljevali in predvidoma februarja 2021 končali.
V obratu v Žerjavu je v teku naložba v novo opremo, s katero sledijo zaostreni zakonodaji glede izpustov sulfatov in svinca v odpadno vodo. Naložba v te ekološke izboljšave je vredna okoli pet milijonov evrov in bi morala biti sredi letošnjega leta zaključena, a so jo zaradi novonastalih razmer upočasnili. Zaključena bo predvidoma jeseni letos, je napovedal direktor, ki pa je v zvezi z okoljskimi predpisi kritičen do slovenske države.
Ta, kot pravi, zelo rada prepisuje stvari iz Bruslja, s tem pa postavlja slovensko industrijo pred velike izzive in podjetja v nekonkurenčen položaj v primerjavi s tujimi podjetji. Prav za področje izpustov sulfatov so namreč preverili pri nemških podjetjih, kako to rešujejo, in ugotovili, da zakonodaja tam ni tako stroga, da pravzaprav sulfatov niti ne merijo, je dejal. “Za nas je ekologija na prvem mestu, a Slovenija kot država včasih pretirava s tem,” meni Auprih.
Opozoril je tudi na težave s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj ali njihovih sprememb. Za eno od svojih tovarn so že novembra 2014 podali vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, a postopek še ni končan. Ne le to, vmes se je spremenila zakonodaja in postopek vrnila na začetek, je izpostavil Auprih. Kot primer dolgotrajnih postopkov je navedel tudi načrte, da v obratu v Črni zgradijo dodatne tuše za delavce, pa je samo ta postopek trajal skoraj dve leti.
Sicer pa so še vedno v teku tudi pogajanja z azijskim partnerjem glede morebitne vzpostavitve proizvodnje litij-ionskih baterij v Sloveniji. Še vedno je v povezavi s tem aktualen tudi interes za nakup Lekove hale na Prevaljah. Več bi lahko bilo znano v kratkem, je napovedal prvi mož Taba.
Letošnja, že znana novost v Tabu pa je, da prvič po več letih na skupščini delničarjev konec avgusta ne bodo delili dividend. Razlog je tudi koriščenje državnih subvencij iz protikoronskega paketa. So pa zato lani med delničarje razdelili rekordno visoke dividende, skupno 23,3 milijona evrov. Eden glavnih razlogov je bil po Auprihovih besedah strah pred politično napovedano povečano obdavčitvijo dividend.
“Slovenska država ne skrbi dovolj za stabilno makroekonomsko okolje, kar je za podjetja zelo važno. Vsak, ki pride na oblast, misli, da mora ne vem kaj vse spremeniti. Jasno je, da se morajo nekateri zakoni spreminjati oziroma nastajati novi, ampak so pa tudi stvari, ki so zelo pomembne, kot so davek na dobiček ali pa davek na izplačilo dividend ipd. Teh nekaj osnovnih pravil bi se pa morali lotevat bolj z občutkom,” je dejal.
Kot delodajalec ocenjuje tudi, da je v Sloveniji nevzdržno, da lahko delavec sam odloča, kdaj se bo upokojil. Tu je treba najti bolj srednjo pot, je prepričan. Prav tako je kritičen do dolgotrajnih postopkov pri zaposlovanju tujcev in hkrati do možnosti, ki jo ti imajo, da lahko po enem letu odidejo na delo kamorkoli drugam.
