Glede uvedbe digitalnega potrdila je vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter izrazil prepričanje, da bo Slovenija ujela rok in ga začela izdajati do 1. julija. Pri tem je poudaril, da bodo tisti, ki so poskrbeli za svoje zdravje, lahko potovali, potrdilo pomeni vrnitev v normalo in bo dodatna spodbuda turističnemu in gospodarskemu razvoju ter življenju v EU.
Tudi evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je izrazila upanje, da bodo članice ujele rok za uvedbo potrdila, saj so počitnice pred vrati. Evropski poslanci so se trudili, da bi zakonodajni postopek stekel čim hitreje ter da bo potrdilo enotno za vse članice, da bi bilo danih več možnosti kot le cepljenje in da ne bi omejevalo svobode državljanom, pa tudi, da bo brezplačno in da bodo brezplačni testi.
Kot je spomnil Klemen Grošelj (Renew/LMŠ), je bilo izhodišče Evropskega parlamenta, da z uvedbo covidnega potrdila ne sme priti do diskriminacije. Glede pravočasne uvedbe potrdila v vseh članicah EU pa ne deli optimizma, prav tako ne, da bodo vse s 1. julijem zagotovile brezplačno testiranje potnikom.
Poleg tega so članice ohranile pristojnost, da lahko sprejmejo dodatne omejitvene ukrepe, to pa pomeni, da lahko potniki doživijo različno izkušnjo pri potovanju v posamezno državo. Njegov nasvet vsem, ki potujejo, je, naj imajo pri sebi kartonček o cepljenju ki “trenutno čudežno odpira mejne prehode”.
Na Združenju turističnih agencij Slovenije sicer opažajo, da se bomo pri uvajanju potrdila soočili s kar nekaj izzivi, je opozoril predsednik združenja Matej Knaus. Eden od njih je, da zaradi nedostopnosti možnosti cepljenja niso vsi državljani v enakopravnem položaju, zato bo treba omogočiti ustrezna testiranja potnikom. Ključno po njegovem mnenju pa je, da bi bilo treba k enakemu pristopu spodbujati odločevalce v vseh članicah EU. Bojijo se namreč selektivnega pristopa držav in odločanja, ki ne bo izhajalo iz primerljivih izhodišč znotraj EU.
Udeleženci razprave Studio Evropa, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so govorili tudi o tem, kako varna bo poletna sezona.
Po besedah mikrobiologa in imunologa Alojza Ihana poleti ni pričakovati večjega širjenja virusa, se pa bolj s tesnobo ozira v jesen, ko kroženja različice delta zlasti med mlado populacijo ne bo mogoče preprečiti. Zato bo ključna zadostna precepljenost proti covidu. Če bi bila populacija, starejša od 50 let, več kot 90-odstotno cepljena, bi si lahko jeseni po njegovem prepričanju privoščili razmeroma odprto družbo.
Ihan je bil kritičen, da je država premalo naredila na nivoju kampanje, ki bi spodbujala starejše, da se precepijo pred jesenjo, ter da bi ljudem pojasnili, da se je pametneje cepiti kot pa iskati teste, s katerimi si za nekaj dni rešijo problem potovanja.
Tudi Šter je opozoril, da je narobe, da se v Sloveniji s cepljenjem zlasti spodbuja pričakovanje, da bodo ljudje lažje šli na dopust. S cepljenjem si prizadevamo za lastno in skupno družbeno zdravje in s tem omogočimo ne le varen dopust, ampak tudi varno šolo, gospodarsko življenje in spodbujamo normalnejše življenje, je opozoril. Po Grošljevih besedah pa covidno potrdilo ni prepustnica za poletne počitnice, ampak ukrep, ki naj bi dolgoročno normaliziral potovanja in odpravo omejitev t.i. nenujnih potovanj v EU. Dolgoročen izhod iz pandemije pa pomeni cepljenje in spoštovanje ukrepov, je opozoril.
