Zaradi posledic poplavljanja Drave novembra 2012 so na slovenskih sodiščih oškodovanci iz Slovenije – med njimi so posamezniki, podjetja, društva, občine, zavarovalnice in država – proti upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi v Avstriji, družbi Verbund, vložili okoli 80 tožb. Z njimi so od Verbunda terjali skupno za okoli 107 milijonov evrov odškodnin.
Menijo namreč, da je prav Verbund s svojim ravnanjem in upravljanjem Drave ter na njej zgrajenih akumulacij povzročil velik poplavni val, ki je prizadel občine domala ob celotni strugi reke Drave v Sloveniji, velika škoda pa je nastala tudi v Avstriji. Verbund v postopkih pred sodišči odgovornost za nastalo škodo zavrača.
Največ vloženih tožb obravnava Okrožno sodišče v Mariboru. Na vprašanje, zakaj postopki trajajo tako dolgo, je predsednica sodišča Alenka Zadravec za STA odgovorila, da gre za zapletene zadeve. Odvetnik Franz Serajnik ocenjuje, da zadeve zavlačuje tudi Verbund, pa tudi, da primanjkuje sodne prakse na področju upravljanja z elektrarnami.
“Dolgo trajanje zadev je pripisati njihovi zapletenosti pri ugotavljanju temelja odškodninske odgovornosti. Gre namreč za ugotavljanje vzrokov, ki naj bi nastali v eni državi, Avstriji, in posledic, ki so nastopile v drugi državi, Sloveniji. Dokler sodišče ne ugotovi temelja odgovornosti, pa ni mogoče ugotavljati višine premoženjske škode,” je v pisnem odgovoru navedla Zadravčeva.
Postopki po njenih besedah trajajo tako dolgo tudi zaradi zapletov v zvezi z izdelavo izvedenskih mnenj in pravicami pravdnih strank v zvezi z njimi.
Kar nekaj tožb pred slovenskimi sodišči s skupino slovenskih odvetnikov zastopa avstrijski odvetnik Franz Serajnik. “V pravdah, ki jih vodimo v imenu oškodovancev proti Verbundu, smo deloma že pridobili mnenja izvedencev, ki potrjujejo stališče oškodovancev, so pa tudi primeri, ko je sodišče pritegnilo celo izvedenca iz Nemčije, ki pa je vsaj po temelju tudi že potrdil stališče oškodovancev,” je Serajnik pojasnil za STA.
Meni, da Verbund pravdo tudi napihuje in zavlačuje, tako da se te ponekod odvijajo “s polževo hitrostjo, vendar vsaj v pravilno smer”. Serajnik tudi meni, da bi sodišča postopke lahko zelo skrajšala po načelu “objektivne odgovornosti”, vendar primanjkuje sodne prakse na področju upravljanja z elektrarnami.
V nekaterih primerih so obravnave tožb šele na začetku. Tako je bil na Okrožnem sodišču v Mariboru sredi oktobra sklican prvi narok v tožbi lastnikov treh stanovanjskih hiš v Dupleku, ki od Verbunda zaradi domnevne odgovornosti za njihovo poplavitev terjajo skupno 138.000 evrov odškodnine.
Njihov zagovornik Davor Ozmec je na osnovi dopolnjenega izvedenskega mnenja, narejenega maja 2019, vztrajal, da če ne bi bilo “viška poplavnega vala, za katerega je odgovorna tožena stranka, te nepremičnine ne bi bile poplavljene”. Zagovornik Verbunda Matej Brajnik pa je ponovil, da kljub obsežnemu gradivu v spisu še vedno ni neposredno izkazano, da bi bilo za nastalo škodo krivo ravnanje Verbunda.
Med oškodovanci je tudi Republika Slovenija, ki je tožbo proti Verbudnu vložila zaradi škode na državni infrastrukturi, a se postopek pred mariborskim sodiščem še ni začel, saj se strani o zadevi že več let pogajata. V začetku letošnjega leta je bila ustanovljena nova vladna medresorska skupina, ki nadaljuje pogajanja s Verbundom. “Pogajanja še potekajo, zato novih informacij v tem trenutku še nimamo,” so v zvezi s tem pred dnevi za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Kljub dolgotrajnim postopkom pa tožbam proti Verbundu zaradi poplavljanja reke Drave novembra 2012 ne grozi zastaranje, saj je bilo z vložitvijo odškodninskih tožb v roku zastaranje pretrgano.
