Mediji so v minulih dneh poročali, da so nekatera podjetja zaposlene obvestila, da tudi v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob povratku zaradi epidemije covida-19 zanje uvedena karantena in zato ne bi mogli opravljati dela. Na to so se odzvali na ministrstvu za delo, kjer so pojasnili, da takšna obvestila “nimajo neposrednega delovnopravnega učinka”.
“Delavec, pri katerem je podana višja sila in zaradi katere ne more opravljati dela oz. je odsoten z dela, je upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače,” so pojasnili na ministrstvu za delu. Če je torej zaposleni opravičeno odsoten z dela, mu v skladu z veljavno zakonodajo pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te stroške krije delodajalec.
Če pa so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob povratku v Slovenijo odredi karantena, pa delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral koristiti dopust za ta čas.
“Dopust je urejen tako, da zahteva dogovor med delodajalcem in zaposlenim, zavedati pa se moramo, da vsi nosimo odgovornost za svoja dejanja in prav bi bilo, da obstaja komunikacija tudi glede nameravanih odhodov v tvegane rdeče države, saj gre za zavestno odločitev in v večini primerov to ni nujno in neodložljivo,” je o problematiki danes dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.
O tem je v okviru srečanja ministrov NSi z gospodarstveniki govoril tudi z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonjo Šmuc. “Če odideš v državo, ki sedaj ni na rdečem seznamu, in jo tja umestijo v času dopusta, potem se je zgodila višja sila. V primeru, ko pa odideš zavestno nekam, čeprav veš, da obstajajo karantenski ukrepi, to ne more več veljati za višjo silo,” je pojasnila.
Delodajalci po njenih besedah ne morejo prepovedati odhoda, lahko pa podajo priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se izogibamo odhodu v države, kjer obstaja večja verjetnost okužbe, saj se s tem izognemo težavam na zasebnem in poklicnem življenju.
“Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih in so zaprte celotne linije, posledično pa je pod vprašanjem obstoj podjetja in delovnih mest, zato se moramo obnašati odgovorno,” je pozvala. GZS pa bo vladi in ministrstvu za delo predlagala, da se nadomestila za čas karantene krijejo s strani proračuna in ne delodajalcev.
