Tudi letos, tako kot vsako leto, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, je mnogim zaposlenim na delovnem mestu peklensko vroče, navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in opozarjajo na dolžnost delodajalca, da sprejme ustrezne ukrepe. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, pri čemer je določeno, da mora delodajalec zagotoviti temperaturo zraka, ki ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu, so poudarili v ZSSS.
Kot so objavili na svoji spletni strani, mora pri izpolnjevanju vseh zahtev delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Teh je več, najosnovnejši pa določa kazalnike v zmernem toplotnem okolju in opredeljuje pogoje za zagotavljanje omenjenega udobja.
V pravilniku je določeno tudi, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. vročih delovnih prostorih, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V teh primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj Celzija.
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, mora delodajalec zaposlenim prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje. Če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, mora sprejeti določene ukrepe, so izpostavili v ZZZS.
“Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostejši organizacijski, npr. prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa,” so spomnili.
Delodajalec pa se po njihovih besedah lahko odloči tudi za dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav.
“Vsekakor je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom. Za kakšne ukrepe se bo odločil, je njegova stvar, morajo pa biti opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja. Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembne vloge tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci,” so navedli.
Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
Prav tako pa mora zaposleni prek svojih predstavnikov delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil njegovo varnost in zdravje. Če delodajalec ob pojavu škodljivih vplivov ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o tem obvestiti, če to ne pomaga, pa lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ima pravico odkloniti delo in zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Ob tem pa so v ZSSS ocenili, da občasno, zlasti poletno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija, praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oz. zahteva ustrezno presojo, ki jo lahko opravi Inšpektorat RS za delo.
