1. oktobra je mednarodni dan kave. Prvič smo ga praznovali v okviru razstave Expo 2015 v italijanskem mestu Milano, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO).
Začetek dneva s skodelico kave je nedvomno eden najboljših užitkov v življenju. Pitje espresa takoj po prebujanju, bodisi doma med zajtrkom, bodisi v kavarni, baru pred odhodom v službo, je ena izmed najljubših tradicij v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, seveda.
A ne gre le za rutino, kofein nam pomaga začeti dan, saj nam daje energijo in ponuja druge prednosti – na primer izboljša presnovo in olajša kurjenje maščob tudi med mirovanjem.
Da je kava pomemben del človeškega življenja že od njenega odkritja v Etiopiji naprej, dokazuje tudi dejstvo, da prebivalec Slovenije doma porabi v povprečju 3 kg letno. Slovenska gospodinjstva so za kavo in kavne nadomestke v letu 2022 namenila v poprečju 126 evrov, uvozili smo jo skoraj 23.000 ton, največ iz Brazilije.
Statistično je Slovenija po pitju kave na 4. mestu, največji pivci kave so Finci, pa sledijo Norvežani in Nizozemci.
Posledica vse manjših in vse bolj negotovih količin pridelka je, da cene kave nenehno naraščajo. Tako so cene arabice v zadnjem letu poskočile za skoraj 80 odstotkov.
Za kilogram klasične kave v trgovini je bilo treba lani odšteti v povprečju 11,49 evra, za skodelico espressa v lokalu pa 1,63 evra. Klasična kava se je na letni ravni podražila za 10,8 odstotka, skodelica espressa pa za 10,1 odstotka.
Za nakup kilograma klasične kave je bilo lani v povprečju treba delati 80 minut, s povprečno mesečno neto plačo pa je bilo moč kupiti 126 kilogramov kave. Največ, 139 kilogramov, smo jo Slovenci lahko kupili leta 2021, najmanj, 36 kilogramov, pa leta 1991.
Kot so navedli statistiki, število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, narašča. S predelavo čaja in kave se je leta 2022 ukvarjalo 67 podjetij, kar je 36 več kot deset let prej. Na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 63 podjetij, poslovalo pa je 412 slaščičarn in kavarn.
