Zbrani na shodu, ki je potekal na ljubljanskem Kongresnem trgu, so izrazili solidarnost z Ukrajino in podporo ukrajinski skupnosti v Sloveniji, ki po besedah poslanke SDS Eve Irgl, ki je povezovala program, šteje več kot 2500 ljudi. Plapolale so slovenske in ukrajinske zastave, zbrani pa so enotno obsodili rusko agresijo in podprli enotnost odziva Evrope in Nata.
Ukrajinski veleposlanik v Ljubljani Mihajlo Brodovič je na shodu opozoril na grozote vojne, ki že teden dni poteka v Ukrajini in v kateri je bilo ubitih že več kot 2000 civilistov. Poudaril je, da se usoda Evrope trenutno odloča v Ukrajini, in se svetu ter Sloveniji zahvalil za podporo.
Tudi premier Janez Janša je z zbranimi delil nekatere informacije, ki jih te dni dobiva iz Ukrajine. “Umirajo ljudje. Ne le vojaki, umirajo civilisti, žene in otroci,” je izpostavil. “Ne borijo se le za svobodo, demokracijo in evropsko prihodnost. Borijo se za življenje,” je dodal in navedel tudi podatek, da se je v Ukrajino vrnilo boriti že 80.000 Ukrajincev, ki sicer živijo drugje.
Ob tem je izpostavil pogum Ukrajincev, ki se tudi goloroki zoperstavljajo ruskim tankom. Ob tem je potegnil vzporednice z osamosvojitveno vojno in dodal, da “ko smo Slovenci videli in občutili, da smo enotni in pogumni, smo vedeli, da bomo uspeli. Vendar se še spominjamo napetosti, groženj, tudi žrtev. Zato vemo, kako se počutijo Ukrajinci, zato smo z njimi solidarni,” je navedel Janša.
Med razlogi, zakaj je Putin napadel Ukrajino, je izpostavil ukrajinske zaloge rudnih bogastev, jedrske energije in plodne zemlje za pridelavo žit. Zato je prepričan, da se “tisti, ki misli, da je treba Putinu popustiti, ni nič naučil iz zgodovine”. Če zavzame Ukrajino, so na vrsti Gruzija, Moldavija, baltske države in še kak del Evrope, je naštel.
Minister za obrambo Tonin je poudaril, da se bo z obstankom Ukrajine obdržala tudi svoboda in demokracija. “Vsak dan ko ukrajinsko ljudstvo zdrži, smo bližje zmagi in je bližje mir,” je poudaril. V svojem govoru je k protivojnim protestom pozval tudi Ruse, ki vojni nasprotujejo.
Minister za gospodarstvo Počivalšek je izpostavil, da ga žalosti, da je v tretjem tisočletju možno za dosego svojih ciljev pobijati ljudi. “A žarek upanja mi vliva današnje dogajanje”, je dejal in dodal, da Slovenci, bolj kot morda kak drug narod, vemo, da je samo ena pot – da se cel svet združi in ustavi to morijo. “Zato me veseli, da smo v EU enotni,” je dejal.
Evropsko enotnost je izpostavil tudi predsednik DS Alojz Kovšca. Današnja Evropa je “enotna, močna, trdno odločena, da brani svobodo sveta”, je navedel. Spomnil je, da Evropa pozna ceno svobode. Plačali jo bomo, med drugim z višjimi cenami energentov, “a ne bomo dopustili, da začnejo padati domine svobode in demokracije. Če danes ne bomo pomagali Ukrajincem, se moramo začenjati pripravljati na vojno na lastnih tleh,” je dejal.
O enotnosti Evrope je spregovoril tudi Janša, ki je ponovil, da nas novejša zgodovina uči, da če se ne širi prostor svobode, se širi nekdo drug, zato je širitev EU strateški odgovor na strateški politični odziv.
Tudi predstavnik Kulturnega društva Ljubljana-Kijev Jevgenij Gorešnik je v svojem govoru poudaril, da si želi Ukrajina postati del civiliziranega sveta in članica Evropske unije. “Verjamem v našo zmago, verjamem v našo skupno evropsko prihodnost. Slava Ukrajini,” je govor zaključil Gorešnik in se Sloveniji in svetu zahvalil za podporo, tudi Janši, ker se je zavzel za pridružitev Ukrajine EU.
“Vesel sem, da vidim popolnoma spremenjeno Evropo, 27 držav članic je enotnih. Enotni smo v Natu. Stojimo trdno skupaj, to je daleč največje upanje in garancija za mir v bodoče. S tem, ko pomagamo Ukrajini, branimo tudi Slovenijo in Evropo,” je sklenil Janša.
Na shodu so prebrali tudi izjavo premierja Ukrajine Denisa Šmihala, v kateri je spomnil na uničenje slovenskega konzulata v Harkovu. “Dragi Janez, skupaj ga bomo ponovno zgradili kot ena družina Evropske unije. Mi smo pripravljeni,” je dodal.
Shod v podporo Ukrajini je potekal tudi v torek, na katerem so prebrali izjavo več kot 30 organizacij civilne družbe, v kateri so obsodili ruska ravnanja in se zavzeli za čim prejšnjo vzpostavitev miru.
