Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj vsem kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja.
Delež kadilcev se zmanjšuje, večina kadilcev želi kajenje opustiti
Podatki različnih raziskav o razširjenosti kajenja v Sloveniji kažejo, da delež kadilcev v splošni populaciji ostaja okoli četrtine, medtem ko se v mlajših starostnih skupinah razširjenost kajenja zmanjšuje. »Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 kaže, da v Sloveniji več kot polovica (53 %) prebivalcev v starosti od 15 do 64 let ni nikoli kadila, nekdanjih kadilcev je slaba četrtina (23 %) in prav tako kadilcev (24 %). Raziskava z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji pa kaže, da se med mladostniki zmanjšuje razširjenost kajenja že vse od leta 2002, Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah pa tudi, da se je v preteklih nekaj letih razširjenost kajenja zmanjšala tudi med mladimi odraslimi,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ.
Podatki iz omenjene nacionalne raziskave tudi razkrivajo, da želi večina kadilcev opustiti kajenje (62 %). Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. »V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči. V zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznega kadilca in kakšen je način rabe tobačnega ali povezanega izdelka, na podlagi tega pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje in predlaga najprimernejše načine zdravljenja. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ in navedel, da je v okviru NIJZ na voljo brezplačna anonimna številka 080 2777, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici in na katero se lahko obrnejo po pomoč tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem.
V Sloveniji še vedno kadi slaba četrtina odraslih prebivalcev, pri čemer jih kar dve tretjini želi kajenje opustiti. Čeprav opustitev kajenja prinaša velike koristi za zdravje vsakega kadilca, pa mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje in pri tem potrebujejo pomoč, svetujejo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji na voljo brezplačno.
Zakonski ukrepi za omejitev rabe tobačnih izdelkov
Vsako leto za posledicami kajenja v Sloveniji umre več kot 3.000 ljudi, zato z namenom preprečevanja začetka kajenja in spodbujanja opuščanja kajenja uvajajo številne ukrepe. Eden zadnjih, v okviru celovitega nabora učinkovitih ukrepov, ki jih je prinesel novi Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, je uvedba enotne embalaže, ki je za cigarete in tobak za zvijanje obvezna od 1. januarja 2020.
Embalaža tobačnih izdelkov je pomemben način oglaševanja, ki predstavlja premični reklamni pano za spodbujanje uporabe tobačnih izdelkov, saj jih naredi bolj privlačne, oglašuje in spodbuja njihovo potrošnjo, usmerja pozornost od zdravstvenih opozoril in zavaja k razmišljanju, da so nekateri tobačni izdelki manj škodljivi kot drugi. »Z enotno embalažo odstranimo oglaševalske elemente z embalaže, zmanjša se privlačnost tobačnih izdelkov, prepreči se oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže, zmanjša se napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka zaradi značilnosti embalaže, poveča se vidnost in učinkovitost zdravstvenih opozoril,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ in dodala, da se prek teh mehanizmov predvsem zmanjša obseg začetkov kajenja, torej kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi, spodbuja pa se tudi opuščanje kajenja ter prepreči ponoven začetek kajenja med nekdanjimi kadilci.
Prvi podatki iz držav, ki so enotno embalažo že uvedle, potrjujejo omenjene učinke. Gre pa za dolgoročen ukrep, ki bo svoje največje učinke pokazal z leti, tako kot cel paket zakonskih ukrepov, ki je dolgoročne narave. Maja 2020 bo stopil v veljavo še zadnji od ukrepov iz novega zakona, to je prepoved značilnega okusa mentola.
Pomemben ukrep, ki ga je uvedel nov zakon z namenom boljšega nadzora nad prepovedjo prodaje tobačnih in povezanih izdelkov mladoletnim ter prepovedjo oglaševanja in promocije teh izdelkov, je tudi uvedba dovoljenj za prodajo. »Ministrstvo za zdravje je izdalo že več kot 6.000 dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov. Seznam izdanih dovoljenj in seznam prepovedi prodaje, ki so bile izrečene zaradi ugotovljenih kršitev prepovedi prodaje mladoletnim, sta objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje,« je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.
Zakonodajne ukrepe pozdravljajo tudi nevladne organizacije. Nina Rogelj z Mladinske zveze Brez izgovora je ob tem povedala: »Zakon v veliki meri ščiti predvsem nekadilce in mlade pred agresivno tobačno industrijo, katere glavni cilj je dobiček, kar pomeni, da potrebujejo čim več kadilcev. Glavni vzvod, ki ga uporabljajo, je ciljano oglaševanje mladim, kar zakon uspešno prepoveduje, sedaj pa nas čakajo novi izzivi, kot je visoka porast uporabe povezanih nikotinskih izdelkov, kot so elektronske cigarete. Kljub temu da vsebujejo številsko manj kemikalij kot klasične cigarete, povzročajo močno odvisnost z nikotinom, obenem pa po njih posegajo predvsem mladi, ki se nevarnosti uporabe ne zavedajo in ki drugače najverjetneje sploh ne bi začeli kaditi.”
BESEDILO: NIJZ
