Po besedah predstavnice za odnose z javnostmi na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana Špele Batis so za navodilo ministrstva šolam o obveščanju CSD izvedeli iz medijev in z njimi ni bilo usklajeno. Takoj zatem so ministrstvo za delo zaprosili za mnenje, pojasnili so jim, da velja podobno kot pri nenošenju mask.
To pomeni, da obveznost obveščanja centrov za socialno delo o tem, da so otroci v šolo poslali otroka brez soglasja za samotestiranje, ni avtomatična, pač pa da so jih šole dolžne o tem obvestiti le, ko bi lahko “na podlagi zavrnitve samotestiranja in posledic, ki jih ta prinaša, ter morebitnih drugih okoliščin”, šole sklepale na ogroženost otroka, pravi.
Šole ogroženost otroka po besedah Batisove ocenjujejo na podlagi lastne presoje in ocene vseh okoliščin, na podlagi njenega mnenja in drugih informacij pa se nato center odloči, ali je treba ukrepati.
Po besedah Batisove so centri, ki delujejo v okviru SCD Ljubljana, do zdaj od šol prejeli okoli 10 prijav, vendar iz nobene od njih ni izhajala ocena, da bi bil lahko otrok ogrožen in bi moral CSD ukrepati. Šlo je bolj za prijave, podane na podlagi razumevanja navodil iz okrožnice, da morajo šole obvestiti CSD, če otrok v šolo pride brez soglasja za samotestiranje, je povedala za STA.
Centri sledijo mnenju ministrstva za delo
Kot kaže, v skladu z mnenjem ministrstva za delo ravnajo tudi drugi centri. Na CSD Osrednja Slovenija – Zahod so se po besedah direktorice Katarine Hiti na rednih delovnih srečanjih z ravnatelji tako dogovorili, da jih šole o otrocih, ki so v šolo prišli brez soglasja za samotestiranje, obveščajo samo takrat, ko bi bil lahko otrok hudo ogrožen, do zdaj pa takega primera še niso imeli. Nasploh šolam svetujejo, naj vedno najprej vstopijo v stik s starši in se z njimi pogovorijo, saj imajo pri tem precej manevrskega prostora.
Tudi na CSD Koroška po besedah direktorja Tadeja Poberžnika ukrepajo le, če šola ugotovi dejansko ogroženost otroka. Je pa izpostavil omejene možnosti šol pri ocenjevanju, ali je otrok ogrožen, ker je v šolo prišel brez soglasja za samotestiranje. “Gre namreč za vprašanja, ki se najbolj nanašajo na področje zdravstvene stroke,” pravi.
V minulih dneh so sicer na njihovem CSD prejeli le eno obvestilo o nespoštovanju z odlokom predpisanih ukrepov za zajezitev covida-19 in v konkretnem primeru s šolo sodelujejo.
Nesoglasje za samotestiranje še ne pomeni ogroženosti otroka
Direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin je povedala, da so se v preteklih dneh nanje preventivno obrnili nekateri starši v bojazni, da bi zaradi nesoglasja s samotestiranjem otrok zoper njih stekli postopki. Pojasnili so jim, je treba vsak primer obravnavati individualno in le, če so podani tudi drugi indici ogrožanja otroka. Če starš ne dovoli samotestiranja otroka in nošenja mask, namreč še ne pomeni, da ogroža svojega otroka, je dejala.
Ob tem je opozorila, da bi, če bi centri za socialno delo prejeli množico prijav v zvezi s tem, lahko spregledali primere, ko so otroci res ogroženi. Smiselno se ji zato zdi, da nadaljujejo dosedanjo prakso in da jim šole sporočajo samo primere, v katerih tudi sicer zaznavajo različne indice ogrožanja otroka, denimo, da starš ne želi priti ponj v šolo, temveč mu reče, naj gre, kamor hoče, in ga prepusti samemu sebi.
Podobno menijo v CSD Maribor. “Ni mogoče avtomatsko sklepati, da je vsak otrok, za katerega starš ni dal soglasja za samotestiranje, ogrožen, ampak morajo v šolah oceniti, ali gre za dejansko ogroženost otroka ali ne,” pravi direktorica Marjana Bravc.
Čeprav so velik CSD in pokrivajo veliko območje, do zdaj pisnih prijav niso imeli. Imeli so le kakšen posamezen telefonski klic iz šole, vendar so se o dogodku pogovorili in nikoli niso ugotovili, da bi bil otrok tako ogrožen, da bi bili potrebni njihovi postopki, pravi.
Šole ogroženosti otrok zaradi nepodaje soglasja za samotestiranje ne zaznavajo
Na ptujskem centru za socialno delo po besedah direktorja Mladena Kerina doslej niso prejeli uradnih prijav, tako da tudi niso izrekli nobenih ukrepov. Kot je povedal, kakšnih posebnih navodil od države niso dobili, vse, kar vedo, so izvedeli iz medijev. V zadnjih dneh so se nanje z vprašanji obrnile posamezne svetovalne delavke iz šol ali pa kateri od staršev. Še največkrat po dosedanjih izkušnjah lahko do težav pride v primerih, ko sta starša ločena in imata različno mnenje glede samotestiranja otroka v šolah.
Na velenjski enoti CSD Savinjsko-šaleške so po besedah direktorice Helene Bezjak Burjak do zdaj prejeli tri obvestila, da so v šolo prišli otroci, ki niso imeli soglasja staršev, vendar se tudi pri njih držijo načela, da ukrepajo le, če bi bil zaradi tega otrok ogrožen.
Tudi na SCD Pomurje so bili po besedah direktorice Sandre Fekonja od pomurskih šol obveščeni o treh primerih otrok brez soglasja: “V nobenem ni bila ugotovljena ogroženost otroka po družinskem zakoniku, zato ni bilo podlage za ukrepanje.”
Na novogoriški enoti CSD Severna Primorska še nimajo zbranih podatkov, koliko prijav šol, povezanih s samotestiranjem, so prejeli, so pa šole obvestili, da jim prijav ni treba podajati, če otrok ni ogrožen.
Pripravili dopisniki STA
