Ob omenjanju novega koronavirusa se izbruh pogosto primerja z vsakoletnimi epidemijami gripe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tako naredila primerjavo covida-19 in gripe. Strokovnjaki so sicer opozorili tudi na podobnosti s sarsom.
Preberite tudi: Število okuženih narašča: vzpostavitev nadzora na meji in letališču, omejitev prireditev na 100 udeležencev
Gripa in covid-19 imata nekaj podobnih lastnosti. Pri obeh virusa povzročata bolezen dihal z različnimi poteki – bolezen lahko poteka brez simptomov ali pa je celo smrtna. Pri obeh boleznih se povzročitelj širi kapljično, torej pri govorjenju, kašlju ali neposrednem stiku. Zato se proti okužbi borimo z dobro higieno rok, kašljanjem v rokav ali robček ter izogibanjem stikom z okuženimi.
Obstaja pa tudi kar nekaj razlik. Med drugim se virus influence, ki povzroča gripo, širi hitreje od novega koronavirusa sars-cov-2. Interval med dvema okužbama pri influenci je približno tri dni, pri novemu koronavirusu pa med pet in šest dni. Pri gripi se lahko osebe z virusom okužijo že več dni pred nastopom prvih simptomov pri obolelem, pri novem koronavirusu so zaznali okužbe do največ 48 ur pred nastopom simptomov, ampak je to zelo redko in tako ne pripomore k okrepljenem širjenju okužb.
Po podatkih WHO je stopnja kužnosti z novim koronavirusom ena proti dva oz. dva in pol, kar pomeni, da se lahko od enega človeka okužita več kot dva druga, kar je več kot pri influenci. Pri WHO sicer opozarjajo, da je zaradi različnih vzrokov in drugih vplivov to težko primerljivo.
Večje pa so razlike med boleznima pri otrocih. Ti so namreč pomemben dejavnik pri širjenju influence, ne pa tudi pri povzročitelju covida-19, kažejo dosedanje analize primerov. Za covidom-19 namreč zboli precej manj otrok kot odraslih in le redko razvijejo opazne simptome. Glede na začasne ugotovitve se otroci z novim virusom okužijo predvsem pri odraslih, obratno pa zelo redko.
Je pa pri covidu-19 precej več težjih primerov v primerjavi z gripo. Okoli 15 odstotkov primerov bolezni je tako hudih, da potrebujejo bolniki dodatno oskrbo s kisikom, okoli pet odstotkov pa jih potrebuje umetno dihanje. Tudi stopnja smrtnosti je višja, čeprav točnih podatkov o tem še ni. Na smrtnost sicer vpliva tudi dostop do zdravstvene oskrbe.
Pri gripi za rizične skupine veljajo otroci, nosečnice in starejši ter osebe s kroničnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom. Pri covidu-19 glede na trenutne ugotovitve otroci in nosečnice ne sodijo med rizične skupine.
Razlike so tudi v preprečevanju okužbe in zdravljenju. Za gripo namreč kljub letnim mutacijam influence obstajajo cepiva in zdravila, za covid-19 pa še ne. Trenutno sicer razvijajo okoli 20 cepiv.
Nova bolezen je podobna tudi sarsu. Glede na ugotovitve izrednega profesorja na medicinski univerzi v ameriškem Marylandu Matthewa B. Friemana v zgodnji fazi okužbe virus napade celice v pljučih. Osrednjega pomena so tiste celice z izrastki oz. migetalke in tiste, ki izločajo sluz oz. mukus, ki se ujame na migetalkah. Sluz ščiti pljučno tkivo pred povzročitelji bolezni in zagotavlja, da se dihala ne izsušijo. Migetalke pa sluz premetavajo in odstranjujejo ostanke, kot so na primer virusi, je nedavno poročala revija National Geographic.
Frieman je pojasnil, da je sars ubijal migetalke, mrtve celice pa so se nato kopičile v dihalih obolelih, verjame pa, da se podobno dogaja s covidom-19. Iz začetnih študij je namreč razvidno, da oboleli razvijejo pljučnico v obeh pljučnih krilih, med simptomi pa je tudi zadihanost.
Zaradi prisotnosti virusa se želi telo obraniti in v drugi fazi poplavi pljuča z imunskimi celicami, ki skušajo odpraviti nevarnost. Običajno se te celice osredotočijo samo na obolela območja, ampak lahko tudi pretiravajo in napadejo vse na svoji poti, tudi zdravo tkivo. S tem nastane še dodatna škoda in pljučnica se okrepi. V tretji fazi pa se nadaljuje škoda na pljučih, kar lahko vodi v odpoved dihanja. Čeprav oboleli morda ne umre, bolezen za seboj pusti dolgotrajne posledice in škodo na pljučih. Tovrstno dolgotrajno vnetje naj bi po ugotovitvah Friemana povzročal tudi covid-19.
V najslabšem primeru se sicer pljuča obolelih napolnijo s tekočino in ne morejo dihati, je še pojasnil glede poteka bolezni.
V primeru sarsa in mersa je četrtina obolelih imela tudi diarejo, ni pa še jasno, ali so prebavne motnje tudi močan simptom covida-19. Še vedno ni niti potrjeno, ali se virus širi prek fekalij, čeprav so ga tam v nekaterih primerih zaznali. Prav tako ni potrjeno, kaj novi koronavirus naredi krvnemu obtoku, še piše National Geographic.
Pripravila Sara Erjavec Tekavec
