V zadnjih petih letih se je trend ekološkega dolga sicer nekoliko izravnal, kljub temu pa napredek pri zamiku dneva ekološkega dolga še vedno ni dovolj hiter in ambiciozen glede na razsežnost izzivov, s katerimi se soočamo, so ob svetovnem dnevu skupaj s slovenskim Inštitutom za zdravje in okolje opozorili v organizaciji Global Footprint Network.
“Letošnji dan ekološkega dolga nas kritično opominja, da naravne vire uporabljamo 1,7-krat hitreje, kot jih lahko planet obnovi. Z osredotočanjem na inovativne rešitve, povezane z mesti, energijo, hrano, prebivalstvom in planetom, lahko bistveno premaknemo datum. Zavezani smo izvajanju teh sprememb ter zagotavljanju trajnostne prihodnosti, v kateri sta varnost virov in okoljska stabilnost dosegljivi za vse,” je ob tem opozorila predstavnica organizacije Debora Barioni.
Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc pa je opozoril, da odgovornosti za ukrepanje ne moremo pripisati posamezniku. “Potrebni so ukrepi na ravni družbe, ki bodo omogočali in spodbujali trajnostne odločitve. Hkrati pa lahko veliko na področju trajnosti naredimo sami in z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju dosežemo velike rezultate,” je dejal.
Za začetek je po njegovih besedah pomembno, da poznamo svoj ekološki odtis, kar lahko izračunamo s kalkulatorjem ekološkega odtisa, ki so ga na inštitutu prilagodili za Slovenijo. Z njim lahko posameznik pridobi vpogled v svoje delovanje in vpliv, ki ga ima na okolje, ter tako sprejema bolj trajnostne odločitve.
Da bi posamezniku olajšali vključenost trajnostnih praks v vsakdanje življenje ljudi, pa so, kot so zapisali v inštitutu, ob letošnjem dnevu ekološkega dolga pripravili tudi poseben planer. “Ta poleg običajnih funkcij vključuje tudi nasvete za bolj trajnostno življenje ter posameznikom omogoča enostavno uvajanje sprememb in spremljanje napredka pri spreminjanju svojih navad,” so navedli.
Svetovni dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network z Univerzo York v Torontu na podlagi nacionalnih poročil o ekološkem odtisu in biokapaciteti, ki jih pripravlja Footprint Data Foundation. Ekološki odtis je merilo vpliva človeških dejavnosti na okolje ter predstavlja količino naravnih virov, ki jih porabimo za zadovoljevanje svojih potreb, in količino odpadkov, ki jih pri tem ustvarimo.
Dan ekološkega dolga za Slovenijo je letos nastopil 25. aprila, kar je bilo teden dni pozneje kot lani. Po podatkih Global Footprint Networka ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 globalnega hektarja, Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.
Generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda je ob obeležitvi slovenskega dneva ekološkega dolga izpostavil, da sta sektorja, ki sta v državi odgovorna za največje količine toplogrednih plinov, energetika in promet oz. mobilnost. “Pri slednji emisije toplogrednih plinov medletno močno nihajo, v sektorju energetike pa sta predvsem pomembna razvoj obnovljivih virov energije in njihova učinkovita raba,” je dejal. Ministrstvo je zato pripravilo podlage za spodbujanje potrebne smeri razvoja, hkrati pa prek sistema subvencij spodbuja naložbe v energetsko sanacijo stavb ali montažo sončnih elektrarn in druge naložbe, je dodal.
Ob današnjem obeleževanju svetovnega dneva ekološkega dolga so se oglasili tudi v zunajparlamentarni stranki Vesna. Čeprav spopadanje z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami oz. njihovimi posledicami, ter okoljsko krizo pridobiva nekaj politične pozornosti, se v praksi po njihovem prepričanju kaže, da prepogosto žal ostane le pri strategijah na papirju, do realizacije pa ne pride.
Na to, da tudi Slovenija k tem vprašanjem pristopa s premalo resnosti, po oceni stranke kažejo tudi zadnji opomini Evropske komisije v okviru postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje na področju okolja. Skrb za varnost vseh področij, izpostavljenih podnebnim spremembam, ter tudi za čim večjo samooskrbo mora biti osrednja prioriteta odločevalcev in vseh nas, so prepričani v Vesni.
Vir: STA
