Če so se v spomladanskem prvem valu epidemije le nekateri domovi za starejše srečali z okužbami, pa v jesensko-zimskem času skorajda ni bilo doma za starejše v Sloveniji, kjer okužb z novim koronavirusom ne bi imeli.
“Do tega je prišlo zaradi velikega števila okužb v lokalnem okolju. Bistveno pa je, da smo se ob tem naučili, kako naj se zavarujemo pred morebitnim tretjim valom,” je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cigler Kralj v izjavi po koncu sestanka.
Med najbolj prizadetimi domovi za starejše v regiji sta bila domova v Sežani in Postojni, kjer so bili okuženi skoraj vsi oskrbovanci. Ob tem je bila najhujša kadrovska stiska, saj zaradi številnih okužb v drugih domovih za starejše in zdravstvenih ustanovah v okolici niso mogli dobiti pomoči.
“Zato smo tudi ostali zaposleni v domu, tudi tisti, ki ne opravljamo zdravstvene ali ostale nege, zavihali rokave in odšli na pomoč sodelavcem v rdečo cono, ki je bila praktično po celotnem domu. To smo seveda kasneje plačali z okužbami,” je povedala direktorica doma za starejše v Postojni Alenka Curk.
Domovom je na pomoč priskočila tudi civilna zaščita, ki je za nekatere med njimi uredila zunanje rdeče cone. Zaradi uvedbe testiranja s hitrimi testi ter kasneje cepljenja tistih oskrbovancev, ki covida-19 še niso preboleli, se je stanje popolnoma umirilo. Nekateri domovi tako že sprejemajo nove varovance, ki lahko takoj dobijo svoje sobe, če so preboleli covid-19, je še povedala Curkova.
“Tudi zaradi pojava novih sevov virusa v Sloveniji in ker so te variante virusa take, da se hitreje širijo, nikakor še ni čas za kakršnokoli sproščanje ukrepov. To seveda velja za domove za starejše, kjer še vedno svetujemo temeljito umivanje rok, nošenje zaščitnih mask in socialno distanco,” je še poudaril minister Cigler Kralj.
Minister je omenil še, da bo treba razmišljati o prenovi marsikaterega doma za starejše, saj so ob epidemiji in velikem številu obolelih ugotovili, da nekatere sedanje stavbe niso primerne. Te bo potrebno dograditi ali prenoviti.
Še večja pa je bila kadrovska podhranjenost v teh zavodih, na katero so mnogi opozarjali že pred začetkom same epidemije. Tako so med epidemijo preko pogodb ali javnih del zaposlili več sto novih sodelavcev, ostaja pa razmišljanje, kako bi jih v prihodnje zadržali ali zaposlili nove.
