Kot pojasnjujejo v Plinarni Maribor in Istrabenz Plinih, kjer so cene precej povišali že februarja, so vse bolj odvisni od strateških odločitev na ravni države in drugih akterjev na svetovnem energetskem trgu, zato ne morejo več zagotavljati dobave zemeljskega plina po trenutno veljavnih cenah.
Aktualna kurilna sezona se na srečo zaključuje, zato vsaj za zdaj gospodinjstev dvig cen ne bo preveč prizadel, čeprav bodo cene v omenjenih podjetjih za obstoječe odjemalce dvignili z 0,057 na 0,072 evra evra za kilovatno uro brez DDV oziroma z 0,07564 na 0,09498 evra za kilovatno uro z DDV. Cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, bodo še višje in bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.
Ob tem svoje kupce seznanjajo tudi s pravico do odstopa od pogodbe o dobavi plina v enem mesecu po začetku veljavnosti spremenjenega cenika in brez odpovednega roka ter obveznosti plačila pogodbene kazni, a je možnosti, za to, da si ti najdejo novega dobavitelja, vse manj.
Petrol je novo podražite sprva napovedoval že za 1. april, a so se “v zavedanju, da svetovna energetska kriza s povišanimi cenami energentov močno obremenjuje gospodinjstva in male poslovne odjemalce” odločili spremembo cenika preložiti na začetek maja, ko bo breme zaradi izteka glavne kurilne sezone in nižje porabe plina nekoliko manjše.
Nova redna cena bo po spremembi pri njih znašala 0,04195 evra na kilovatno uro brez DDV in 0,051179 z DDV. Kot so pojasnili v Petrolu, bodo učinek spremenjenega cenika prerazporedili med vse svoje dosedanje in nove gospodinjske in male poslovne odjemalce, s čimer naj bi minimizirali učinek za posameznega odjemalca.
Trenutna redna cena odjema pri Petrolu znaša 0,03752 evra na kilovatno uro z DDV, od maja do konca leta pa bo novi cenik za povprečnega gospodinjskega oziroma malega poslovnega odjemalca pomenil povprečno približno 5,39 evra več na mesec.
Ob tem zagotavljajo, da imajo zakupljene zadostne količine zemeljskega plina za leto 2022 za svoje obstoječe gospodinjske in male poslovne odjemalce.
Prvi majski dan bodo cene dvignili tudi v družbi E.ON, od koder pa so okoli 28.000 odjemalcev elektrike in tisoč odjemalcev zemeljskega plina že obvestili celo o tem, da bodo v naslednjih mesecih postopoma prenehali z dobavo električne energije in zemeljskega plina.
Čeprav so cene, kot pojasnjujejo, skušali držali na čim nižji ravni, to žal zaradi visokih podražitev ni več mogoče. Pri omenjeni družbi so zato ceno kilovatne ure iz 0,05995 evra brez DDV dvignili na kar 0,14995 evra oziroma z 0,073139 na 0,182939 skupaj z DDV.
Energetika Ljubljana pa je dodatno podražitev napovedala 15 dni pozneje od omenjenih družb. Kot ob tem dodajajo, so letošnjo ogrevalno sezono zaznamovali rekordni skoki cen energentov. Vso ogrevalno sezono so si prizadevali za kar najmanjše možne spremembe cen za končne uporabnike, kar naj bi jim povzročilo visoko izgubo na tem delu njihovih dejavnosti.
Po koncu ogrevalne sezone bodo ceno plina ponovno dvignili, tokrat za 50 odstotkov oziroma s sedanjih 0,04850 evra za kilovatno uro na 0,07275 evra. Ob tem poudarjajo, da bo cena še vedno za skoraj polovico nižja od borznih cen plina.
Edini dobavitelj, ki se je zavezal, da cen za svoje obstoječe gospodinjske odjemalce ne bo spreminjal do poletja 2022, je Gen-I. Tega so se doslej za svoje držali, ker pa so cene zaradi nestabilnega mednarodnega dogajanja na svetovnem trgu še naprej rasle, so morali povišati cene za nove odjemalce. Po novem ceniku je ta iz 0,02692 evra brez DDV že pred časom skočila na 0,0499 evra oziroma na 0,06088 evra, ali nameravajo še dodatno dražiti oziroma, kdaj bodo to naredili, pa se za zdaj še niso odločili, so povedali za STA.
Zadnja v tokratni seriji podražitev naj bi se zgodila v Adriaplinu, kjer bodo junija ceno dvignili za četrtino na 0,04944 evra za kilovatno uro zemeljskega plina.
Vlada se je lani jeseni zaradi naraščajočih cen energentov in prihajajoče kurilne sezone odločila za ponovno začasno regulacijo cen kurilnega olja. Sredi marca je določila tudi najvišje maloprodajne cene pogonskih goriv z izjemo 100-oktanskega bencina, konec marca pa še veleprodajne cene 95-oktanskega bencina in dizla. Oba ukrepa veljata do konca aprila.
Več težav je z zemeljskim plinom, kjer za zdaj še ni jasnega odgovora, kako in če sploh se bo še odzvala odhajajoča vlada, ki je sicer podpirala ideje o embargu ruskega plina in iskala alternative na drugih trgih.
Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Robert Golob je v ponedeljek za Pop TV povedal, da je sprejem ukrepov pomemben predvsem za to, da ljudje lahko čim bolj mirno pričakajo jesen, ko bi lahko najbolj udarili po njihovih žepih. Če so se cene naftnih derivatov na svetovnih trgih po njegovih besedah nekoliko umirile, pa to ne velja za trg zemeljskega plina, kar je lahko najbolj kritično za gospodinjstva.
“Vlada bo zato morala stopiti ljudem nasproti in poskrbeti, da bo oskrba s toploto v mejah cenovne vzdržnosti. V tem primeru bo potrebno doseči dogovor z dobavitelji in trgovci, da razporedimo bremena. S sistemom reguliranih cen bomo morali naslednjo zimo spraviti skozi. V vmesnem obdobju pa bomo videli, kako se lahko cene morda na dolgi rok tudi stabilizirajo,” je dodal Golob.
Piše Gregor Mlakar
