Na naše uredništvo se je obrnilo nekaj bolnikov, ki v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor čakajo na operacijo pri dr. Matjažu Voršiču, nevrokirurgu, ki se je na začetku februarja vrnil iz Namibije, okužen z južnoafriško različico novega koronavirusa. Glede na navedbe bralcev je dr. Voršič že dalj časa odsoten, pri bolnikih pa obstaja strah, da še dolgo ne bodo prišli na vrsto za nujne operacije. Saj so na čakalnem seznamu še vedno nekateri, ki so bili za operacijo dogovorjeni že konec lanskega leta, še več je pa takšnih, ki so se za poseg dogovorili januarja. Bolniki z napotnico pod zelo hitro naj bi prišli na vrsto že konec januarja oziroma na začetku februarja, pa se to do danes ni zgodilo.
Kot so jim, po njihovih navedbah pojasnili v UKC Maribor je dr. Voršič še vedno odstoten, kdaj bodo prišli na vrsto, pa jim v klicnem centru niso znali povedati. Vprašanja glede omenjene problematike in čakalnih dob smo naslovili na UKC Maribor, od koder smo dobili bolj skope odgovore, na nekatera vprašanja pa sploh niso odgovorili.
Zanimalo nas je, ali navedbe bralcev glede omenjenega nevrokirurga držijo, kdaj naj bi se vrnil na delovno mesto, kako je s pregledi in operacijami v njegovi ambulanti. Vendar na ta del vprašanj, odgovora nismo prejeli. Da interni upravni nadzor v povezavi z omenjenim zdravnikom še ni zaključen, je 18. marca v izjavi za medije dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, ki o njegovem ravnanju ni želel soditi. “Treba je spoznati vsa dejstva in nato sprejeti prave zaključke, pri čemer je bistveno, da se stvari ne pometajo pod preprogo, ampak se razčistijo,” je povedal.
Pojasnil je, da do širjenja okužbe v tem primeru ni prišlo, kar je bila njegova prva skrb, za ostale ukrepe pa bo treba počakati na ugotovitve nadzora. Poudaril je še, da dovoljenja za delo zdravnikov izven matične ustanove v nobenem primeru ne vplivajo na delo in čakalne dobe znotraj ustanove. “Delo izven matične ustanove je možno samo v zakonsko določenem obsegu, konkretno ne sme presegati osem ur na teden, vso delo pa mora biti opravljeno izven rednega delovnega časa in šele potem, ko zaposleni opravi vse obveznosti znotraj matične ustanove. Če to ni izpolnjeno, se takšno dovoljenje ne izda,” je dejal.
V UKC Maribor pa smo tudi preverili, ali so se v zadnjem letu čakalne dobe podaljšale in za koliko. “Čakalne dobe v UKC Maribor so se podaljšale za čas neizvajanja storitev. V prvem valu epidemije s covid-19 smo v poletnih mesecih uspeli opraviti večino odpadlih zdravstvenih storitev v dodatnih in nadomestnih terminih, da se čakalne dobe niso bistveno podaljšale,” so navedli v odgovoru za Koroške Novice.
“V drugem valu je vlada Republike Slovenije sprejela odlok o prenehanju izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev z določenimi izjemami. Po odloku smo pričeli z izvajanjem nujnih in zelo hitrih zdravstvenih storitev ter predpisanih izjem. Odlok še ni bil preklican. Pričakujemo, da se bodo čakalne dobe podaljšale vsaj za čas neizvajanja zdravstvenih storitev. Postopoma so se začeli pacientom, katerim storitev je bila odpovedana v drugem valu epidemije podeljevati novi – nadomestni termini,” so še dodali.
“Na Oddelku za nevrokirurgijo vodijo čakalno knjigo za 17 različnih operativnih posegov. Na dan 3. 3. 2021 je denimo na operativni poseg na Oddelku za nevrokirurgijo čakalo 652 pacientov, od tega 113 s stopnjo nujnosti zelo hitro, 342 s stopnjo nujnosti hitro in 197 čakajočih s stopnjo nujnosti redno,” so še pojasnili v UKC Maribor.
Čakalne dobe v UKC Maribor in na nacionalni ravni si lahko ogledate tudi na spletni strani UKC Maribor: https://www.ukc-mb.si/pacienti-in-obiskovalci/enaro%C4%8Danje-in-%C4%8Dakalne-dobe/
Glede čakalnih vrst so še navedli, da na čakalne vrste oddelka vpliva več dejavnikov. “Populacija v Sloveniji je vedno starejša, posledično pa je več obrabnostnih sprememb na hrbtenici. V zadnjem desetletju smo priča razvoju uspešne kirurgije obrabnostnih sprememb hrbtenice, po kateri se stanje bolnikov v veliki meri lahko izboljša. V kolikor za to obstaja ustrezna indikacija, jo bolnikom tudi predlagamo. Zmožnosti slovenskih bolnišnic pa so za izvajanje operativnih posegov omejene – tako prostorsko kot tudi kadrovsko. Posledično se na žalost povečuje čakalna doba za tovrstne operacije,” so zapisali.
Strokovni direktor Matjaž Vogrin je v izjavi za medije tudi dejal, da je UKC Maribor kljub delnemu upadu števila bolnikov s covidom-19 še vedno prekomerno obremenjen, zato je bil na državni ravni dosežen dogovor za premeščanje dela bolnikov v bolnišnici v Slovenj Gradcu in na Golniku. S tem bi lahko po njegovih navedbah lažje zmanjševali zaostanke pri obravnavi ostalih bolnikov.
V drugem valu epidemije novega koronavirusa so v UKC Maribor zdravili več kot 2400 bolnikov s covidom-19. Ob največji dnevni obremenitvi so imeli hospitaliziranih 240 takšnih bolnikov, pred štirimi tedni se je njihovo število znižalo na 90, v zadnjih dneh pa jih je znova več. Trenutno imajo 120 bolnikov s covidom-19, od tega jih 24 potrebuje intenzivno zdravljenje.
Vzporedno z nižanjem števila bolnikov so za približno polovico zmanjšali obseg prostorov za bolnike s covidom-19, oddelek za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju pa namenili rehabilitaciji covidnih bolnikov. “A še zmeraj smo izjemno obremenjeni,” je povedal Vogrin.
Najbolj kritičen v UKC Maribor je položaj v kirurški stolpnici, kjer deluje enota za intenzivno nego bolnikov s covidom-19 in ovira izvajanje kirurškega programa. Kot je 18. marca dejal Vogrin delujejo pri 85 odstotkih zmogljivosti in bi radi ta delež čim prej povečali. Obenem morajo nadoknaditi 20-odstotni izpad operacij in drugih obravnav ostalih bolnikov od lani.
V UKC Maribor so doslej cepili proti covidu-19 nekaj več kot 2000 zaposlenih. Vključujoč tiste, ki so to bolezen že preboleli, računajo, da je zaščitenega okoli 75 odstotkov kadra. Posledično je veliko manj bolniških odsotnosti in tako kadrovska stiska ni več tako velika kot pred nekaj meseci, je še dejal Vogrin.
