Vlečenje, trganje in občutljivost ter neprijeten občutek ob dotiku spodnjega dela trebuha lahko posebej pri športnikih, izpostavljenim nenadnemu zaustavljanju in hitrim spremembam smeri, kažejo na bolečine v dimljah.
Gre za bolečine, ki se glede na lokacijo delijo na različne podskupine, skupni imenovalec vseh pa je potreba po čim prejšnjem in ustreznem ukrepanju, s katerim se zmanjša nelagodje ter hkrati pospeši okrevanje. V akutni fazi rehabilitacije k temu v največji meri pripomorejo manualna terapija, terapija z laserjem, TECAR terapija in terapevtske vaje, v postakutni fazi pa raztezne, izometrične ter proprioceptivne vaje.
Vse našteto je, ko gre za bolečine v dimljah, v kliniki Medicofit del standardnega terapevtskega procesa, medtem ko za predhodnika tega velja temeljit diagnostični pregled, na katerem se pridobijo vse informacije o zdravstveni zgodovini posameznika.
Specialist namreč bolečine v dimljah natančno locira, pacienta izpraša, ali se te širijo, kam se širijo, na kakšen način jih občuti, kakšen je vzrok njihovega nastopa, kako dolgo trajajo, kaj jih poslabšuje in kaj lajša, kaj vpliva na njihovo intenziteto in ali v prizadetem sklepu zaznava pokajoče oziroma klikajoče zvoke.
Poškodbe sicer ne doživlja vsak enako, na kar vplivajo tako vzrok kot stopnja vnetja ali poškodbe, prav tako stanje mišične obremenitve, vsekakor pa poškodbo opredeljujejo prepoznavni simptomi.
Med te sodijo bolečine v dimljah, ki so zmerne, blage ali hude, ostre ali tope, oteklina, ki nastopi po vnetju ali poškodbi, občutljivost na dotik in spremljajoče nelagodje, omejena gibljivost kolka in medenice, v hujših primerih še povišana telesna temperatura ter rdečina. Neodvisno od resnosti poškodbe v večini primerov bolečine v dimljah privedejo tudi do spremenjene hoje, ker skuša oseba na povsem nezavedni ravni zmanjšati pritisk na prizadeto območje, zaradi česar je v procesu okrevanja ključna fizioterapija.
Vzroki za bolečine v dimljah so različni
Marsikatere poškodbe, vključno z bolečinami v dimljah, ni mogoče preprečiti, se pa lahko zmanjša dejavnike tveganja za njihov razvoj.
V ta namen se priporočajo ogrevanje pred pričetkom fizične aktivnosti, pravilno izvajanje tehnike vadbe, postopna progresija, vključevanje proprioceptivnih vaj in ob zaznavanju utrujenosti ali bolečinah prekinitev dejavnosti oziroma počitek.
Na splošno med najpogostejše vzroke za razvoj bolečin v dimljah sodijo:
- Poškodbe mišic in tetiv, za katere so posebej dovzetni športniki, pri čemer je poudarek na nogometaših, hokejistih in atletikih. Poškodba nastopi zaradi nenadnih gibov, k čemer pripomoreta nezadostna ogretost telesa in zmanjšana moč v mišicah dimeljskega predela, kar je boleče ter vpliva na tekmovalne dosežke in zmožnost treniranja. Kot simptomi se javljajo bolečine v dimljah, ki se širijo navzdol po stegnu, nelagodje pri upogibanju in raztezanju, oteklina ter občutljivost na dotik, lahko tudi nateg, raztrganina ali vnetje mišice.
- Osteitis pubis (vnetje sklepa nad levo in desno pubično kostjo), ki se kaže v obliki bolečin v dimljah, otekline in disfunkcije pubične simfize ter zajema kar 15 % vseh bolečin v dimljah, pojavi pa se kot posledica uroloških operacij ali nosečnosti.
- Atletska pubalbija (športna hernija), ki poškoduje mehka tkiva v predelu dimelj in se od klasične kile razlikuje v tem, da natrga mehka tkiva v spodnjem delu trebuha, kar je posledica neravnotežja med trebušnimi mišicami in stegenskimi mišicami ali nepravilnega treninga.
- Sindrom pokajočega kolka, medicinskega stanja, ki so mu podvrženi plesalci (kar 90 % primerov je povezanih s plesom in z baletom) in se pojavi zaradi trenja ter drsenja mehkih tkiv, kaže pa se kot zunajsklepni ali znotrajsklepni sindrom.
- Osteoartroza kolka, kronična degenerativna bolezen sklepov, ob kateri nastopijo bolečine v dimljah, omejena gibljivost, vnetje in trenje med kostmi.
Glede na vzroke in anatomsko lokacijo se bolečine v dimljah delijo na:
- bolečine v adduktorni loži (najpogostejša oblika, ki se pojavi zaradi prenapetosti ali raztezanja mišic),
- bolečine iz mišice iliopsoas (rezultat intenzivnega upogibanja in raztezanja kolčnega sklepa),
- abdominalno-ingvinalne bolečine (ko je sprednji del trebušne stene šibkejši od ostalih delov trebušne stene),
- pubične bolečine (gre za posledico sprememb v tkivih okrog pubične simfize ali prenosa sil na pubično simfizo) in
- bolečine v kolku (poškoduje se hrustančna obloga v kolčnem sklepu).
Bolečine v dimljah je treba diagnosticirati in zdraviti
V kliniki Medicofit strokovnjaki neposredno pred zasnovo rehabilitacijskega procesa bolečin v dimljah izvedejo temeljit diagnostični pregled, ki poleg anamneze sloni na pregledu dimelj in okolice, vključujoč kolk, hrbtenico ter koleno, izvajanju izbranih gibov (ti diagnostiku pomagajo pri določanju stopnje poškodbe), opravljanju specifičnih testov in palpaciji. Po potrebi se pacienta napoti na dodatne preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca, ultrazvok, rentgen), nakar se pripravi individualno prilagojeno zdravljenje.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi je rehabilitacija usmerjena k zmanjšanju bolečin in obnovi funkcije poškodovanega segmenta, s pomočjo specializiranih, preizkušenih terapevtskih protokolov pa se zdravljenje prilagaja predvsem vzrokom za nastanek bolečin v dimljah ter s tem povezani osrednji patologiji. V uporabi so:
▪ manualna terapija, ki z ročnimi tehnikami in terapevtsko masažo ter manipulacijo sprošča napete mišice in izboljšuje gibljivost v dimljah,
▪ terapija z laserjem, ki lajša bolečine v dimljah, pospeši proces celjenja in zmanjša vnetje,
▪ TECAR terapija, ki na osnovi visokofrekvenčnih električnih tokov izboljša krvni obtok, zmanjša vnetja in spodbudi regeneracijo tkiv, ter
▪ terapevtske vaje, ki okrepijo mišice v dimljah in izboljšajo stabilnost celotnega predela.
Postakutna kineziologija
Druga faza zdravljenja stremi k obuditvi optimalne telesne funkcije in krepitvi prizadetega področja. S tem namenom terapevt pacienta usmerja k pravilnemu izvajanju vaj in pri tem daje poudarek korekciji nepravilnega gibanja, ki vključuje raztezne, krepitvene izometrične ter proprioceptivne vaje.
Prve pripomorejo k boljši gibljivosti, druge pomagajo pri pridobivanju moči trebušnih mišic in stabilizaciji celega predela, tretje pa izboljšajo ravnotežje ter koordinacijo. Zaradi učinka vseh njih bolečine v dimljah postopoma izzvenijo, do njihove ponovitve pa ne pride.
Cilj vsega naštetega je varna vrnitev poškodovanca k vsakodnevnim aktivnostim, če gre za športnika tudi vrnitev k športu, spremljanje njegovega napredka, prilagajanje vadbe glede na njegove potrebe in celostna rehabilitacijska obravnava.
V nadaljevanju terapevti v kliniki Medicofit vsakemu posamezniku priporočajo še obiskovanje preventivne kinezioterapije, s katero se dolgoročno ohrani optimalna telesna pripravljenost in maksimalno zmanjša tveganje za vnovične poškodbe ter s tem ponovitev bolečin v dimljah.
Ob zaznavanju kakršnekoli bolečine v dimljah se naročite na diagnostični pregled v kliniko Medicofit, v primeru nenadne hude bolečine v dimljah brez jasnega vzroka, sočasne povišane telesne temperature, otekanja ali spremenjene barve kože oziroma vnetja pa zdravniško pomoč poiščite nemudoma.
