V Slovenj Gradcu in okolici del občanov v zadnjih letih razburja približevanje hmeljišč strnjenim naseljem, saj se bojijo domnevno škodljivih vplivov škropljenja. Dosedanji monitoringi, ki jih je naročila občina, nevarnih odstopanj niso pokazali, si pa občina zdaj prizadeva za bolj sistematično spremljanje kakovosti zraka v sodelovanju z državo.
V slovenjgraški občini v zadnjih dveh letih del javnosti močno razburja, da so hmeljišča, ki so sicer v Mislinjski dolini prisotna že desetletja, vse bližje strnjenim naseljem. Kljub temu da hmeljarji zagotavljajo, da pri škropljenju sledijo zakonskim predpisom in strogim zahtevam trga, občane skrbijo morebitni škodljivi vplivi škropiv na zdravje ljudi in na okolje. Zato so v Slovenj Gradcu ustanovili civilno iniciativo, ki si prizadeva za spoštovanje pravice do zdravega življenjskega okolja.
Ob stalno prisotnih trenjih med delom občanov in hmeljarji je slovenjgraška občina v zadnjih dveh letih dvakrat naročila vzorčenja rastlin, tal in zraka, a izvedeni monitoringi doslej niso ugotovili nevarnih odstopanj. Lanski monitoringi so med drugim pokazali, da večjega zanosa škropiv s hmeljišč v bližnjo okolico ni bilo. Ob tem pa so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je bil koordinator aktivnosti, opozorili, da to še ne pomeni, da zanosi škropiva niso možni, če preventivni ukrepi ne bi bili upoštevani in škropljenje ne bi bilo izvedeno skladno z veljavnimi pravili.
Medtem pa si Mestna občina Slovenj Gradec že nekaj časa prizadeva tudi za bolj sistematično spremljanje kakovosti zunanjega zraka, da bi tako bolj natančno ugotovila, kakšen zrak dihajo občani in kateri so možni viri onesnaženja zraka v tudi kdaj slabo prevetreni Mislinjski dolini.
In ker je Slovenj Gradec poleg Ptuja edina mestna občina v Sloveniji, v kateri še ni merilnega mesta za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, je Agencija RS za okolje (Arso) Slovenj Gradec prepoznala kot možno lokacijo za postavitev merilnega mesta. To bi lahko izvedla v okviru posebnega projekta, če bo uspešna s prijavo nanj.
V okviru nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027 namreč Arso načrtuje izvajanje kohezijskega projekta, v okviru katerega želi nadgraditi mrežo stalnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zunanjega zrak z delci PM 10 in PM 2,5. “Trenutno poteka le prijava na projekt, kar ne pomeni, da bo projekt tudi zares odobren in izpeljan,” so za STA pojasnili na Arsu.
Da so prvi pogovori o možnosti postavitve merilnega mesta že potekali, je za STA potrdil tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, ki upa, da bodo pogovori prinesli pozitiven rezultat. A letos teh meritev zagotovo še ne bodo izvajali, najprej bi to bilo možno v prihodnjem letu, je povedal.
Preberite tudi: Mežičan Matej Lorenci razvil napravo, ki opozarja na kakovost zraka
Je pa občina glede možnih širitev trajnih nasadov hmelja nedavno sprejela prve omejitve. V postopku spreminjanja občinskega prostorskega načrta zaradi umeščanja prometne infrastrukture v prostor je lastniku zemljišč z odločbo omejila morebitno širitev hmeljišča.
Sicer pa je v iskanje rešitev za pomiritev konflikta med hmeljarji in občani vključena tudi ministrica za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle, Aleksandra Pivec, ki se je z vsemi vpletenimi že večkrat sestala.
Sama del vzroka za obstoječe stanje vidi tudi v napakah preteklega občinskega prostorskega načrtovanja. Hkrati pa ocenjuje, da so nasprotovanja kmetijskim dejavnostim, ki se pojavljajo tudi drugje po Sloveniji, del trenda preseljevanja ljudi iz mesta na podeželje, je povedala v sredo v Slovenj Gradcu ob robu licitacije najboljšega slovenskega lesa.
