Sinoči, v torek, 17. septembra 2024, ob 18. uri se je v hramu kulture – Narodnem domu Mežica zgodil poseben in drugačen dogodek. V goste so namreč povabili bivšega predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja.
Pahor je bil v svoji bogati politični karieri slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta in vlade ter predsednik države. V tem smislu je najzmagovitejši slovenski politik samostojne in demokratične Republike Slovenije. Je zagovornik dejstva, da so najpomembnejše in najbolj odločilne tiste poti, ki jih začrtamo in opravimo šele po tem, ko zastavljeni cilj dosežemo. V svoji politični karieri je okusil tako pekel kot nebesa … Označuje pa ga tudi dejstvo, da je vselej želel biti in je bil blizu ljudem … in tako je še danes.
Sinoči je v Mežici predstavil svoj knjižni prvenec Zmaga je začetek. Knjiga edinega slovenskega politika, ki je zasedal vse tri predsedniške položaje. Pahor je del slovenske politike že več kot trideset let.
Knjiga nosi podnaslov Priročnik za politične in druge začetnike, kar pomeni, da prinaša neprecenljive nasvete in izkušnje, ki jih je Pahor nabral v svoji bogati politični karieri, obenem pa ima izrazito avtobiografsko noto. Že v uvodnem besedilu v knjigo nam zaupa svojo izkušnjo hospitalizacije leta 2011, ko si je vzel čas za premislek in pretresanje uspehov in padcev, na koncu poglavja pa ugotavlja, da se je ob odhodu iz bolnišnice »počutil notranje prerojenega in zrelega kot še nikoli poprej«.
Knjiga je sestavljena iz posameznih poglavij, ki se s širšimi tematikami (na primer ljubezen, pogum, osredotočenost, navdih, intuicija, populizem, voditeljstvo), v katerih avtor razgrinja svoje poglede na delovanje v politiki, v drugi polovici pa se poglavja začnejo osredotočati tudi na bolj praktične nasvete glede javne podobe, nastopanja, govorov ipd. V knjigi spregovori o svoji zmagovalni miselnosti, o odločanju za prijaznost, o učenju iz porazov, o neomajni veri v dialog, pomembnosti dobre ekipe in o svoji želji, da na vsak način pride do ljudi, kot je med drugim pokazal v izjemno uspešni predsedniški kampanji. Prav tako nam pove več o prisotnosti in etiki na družbenih omrežjih, vprašanju politične korektnosti in kriznem komuniciranju, pri vsem pa se še enkrat izkaže kot tvorni povezovalec narodne in državljanske skupnosti.
V prijetnem in simpatičnem klepetu, ki ga je vodila moderatorka Anja Vajde, je prisotnim zaupal marsikakšno anekdoto iz svojega osebnega življenja. Spregovoril je tudi o prvi dami ZDA Melanii Trum, ki jo je večkrat srečal v živo in ni mogel skriti navdušenja nad tem kako sijajno še vedno govori materin jezik v katerem ga je vselej nagovorila. Brezhibno pa ga govori tudi sin Barron. Spregovoril je tudi o svoji neizmerni povezanosti in ljubezni z mamo, s katero sta živela v skromnih razmerah, pa o tem kako je v času predsedovanja v predsedniški palači ob dnevu odprtih vrat s svojo družino sprejel več kot 30.000 Slovencev in Slovenk.
Mežiško občinstvo ga je toplo sprejelo. Tudi zaradi njegove izjemne odprtosti, dostopnosti, prijaznosti in profesionalnosti. Voditeljica klepeta je večer strnila z odlomkom govora, ki je bivšemu predsedniku najbolj pri srcu med vsemi govori, ki jih je oddelal v vlogi predsednika. Takole pravi: “Gledam v prihodnost. Vidim brata, ki objema brata Slovenca. Skrbita drug za drugega. Mislita vsak s svojo glavo in se kdaj skregata, tudi glede preteklosti. Vendar se spoštujeta v svoji drugačnosti. Sodelujeta. Ustvarjata sožitje. Ko ustvarjata skupaj, lahko dosežeta nepredstavljivo. Potem ko sta glede druge svetovne vojne oba že zdavnaj odpustila Nemcem, Italijanom in Madžarom, sta končno odpustila tudi drug drugemu. Naj se jima odtlej zgodijo še tako hude preizkušnje, roke drug na drugega ne bosta dvignila nikoli več. Za nič na svetu. Nikoli več.”
Besede, ki prinašajo pomenljivo sporočilo in se je ob njih vredno zamisliti. Sploh v časih, ko smo velikokrat razdvojeni. Bil je izjemen večer!
