O tem, kaj o novem ukrepu Banke Slovenije, ki močno omejuje kreditiranje prebivalstva, potrošniška in stanovanjska posojila, pravi predsednik RS Borut Pahor smo že pisali TUKAJ. Naj spomnimo, da je zaradi zaostritve ukrepov 327.000 Slovencev kreditno nesposobnih, hkrati pa banke ne smejo več odobravati potrošniških kreditov, ki bi jih ti vračali več kot sedem let, kar pa ni zmotilo le Pahorja, ampak tudi Prednika.
Na današnji redni decembrski seji Državnega zbora je namreč koroški poslanec Jani Prednik spregovoril tudi o socialnem bančništvu. Na ministra za finance, dr. Andreja Bertonclja in na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravka Počivalška, je naslovil ustno vprašanje glede novih ukrepov pri kreditiranju, ki jih je sprejela Banka Slovenije.
Uvodoma je Prednik dejal: “Ob nedavni zaostritvi pogojev kreditiranja s strani Banke Slovenije je postalo nedvoumno jasno, da je več kot 300.000 ljudi postalo dokončno kreditno nesposobnih, še približno enako število pa jih je na meji sposobnosti, pri kateri so jim banke pripravljene odobriti posojilo. Nedavna razprava na Odboru za finance je pokazala, da so vir težav potrošniška posojila višjih zneskov s (pre)dolgo ročnostjo in še vedno si težko predstavljamo, kakšno zvezo ima to z ljudmi z rednimi dohodki, ki po novih pravilih ne premorejo kreditne sposobnosti niti za kredit nekaj tisoč evrov, z odplačilo dobo dveh oziroma treh let. Toda odločitev neodvisnega regulatorja, ki skrbi za makrobonitetno stabilnost, moramo spoštovati.”
“Še vedno pa to ne spremeni dejstva, da več sto tisoč ljudi nima možnosti najetja niti najmanjšega posojila. Trditve odgovornih na seji odbora, da so tem ljudem še vedno na voljo storitve, kot je izredni limit, pa niso bile pospremljene s podatkom, da gre za najdražjo obliko bančnih posojil,” je bil oster Prednik, ki je v nadaljevanju Slovenijo primerjal s tujino in izpostavil morebitne rešitve.
“V mnogih državah, kjer se pojavlja problem nedostopnosti bančnih storitev, se ta problem v praksi razrešuje na dva možna načina. Prvi je zatekanje ljudi na sivi in črni trg posojil, kjer so prepuščeni na (ne)milost posojilodajalcev, ki pri določanju obresti ne poznajo meje, pri izterjavi pa ne milosti. Zagotovo to ni nekaj, kar bi si v Sloveniji želeli. Drugi način pa je t.i. socialno bančništvo, ki mnogim ljudem predstavlja smiselno alternativo. Take storitve se ponavadi razvijejo v obliki socialnih podjetij, zadružnih bank, hranilnic in posojilnic, vzajemnih kreditno-varčevalnih shem ipd.”
“V Sloveniji pa so v praksi take storitve močno nerazvite in ponekod celo prepovedane. Po naši zakonodaji mora npr. banka delovati kot delniška družba, kar onemogoča vzpostavitev zadružnega bančništva. S spremembami zakona o socialnem podjetništvu v prejšnjem mandatu sicer ni več preprečeno, da bi se taki posli opravljali v okviru socialnega podjetništva, a razvoja na tem področju ni. Naš posojilni trg je strogo reguliran, ne le z nadzorom regulatorja, temveč tudi z zakonodajo, ki posojilno aktivnost pridržuje le najbolj kapitalsko močnim podjetjem. Vsa pravila obstajajo za zaščito stabilnosti trga in potrošnika, v ničemer pa ne odgovarjajo na vprašanje, kaj lahko storijo posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi na posojilnem trgu sploh postali ‘potrošniki’?”, se je spraševal Prednik.
Od ministrov pa želel vedeti, kaj bosta kot pristojna ministra storila za zagotovitev dostopnih kreditnih in bančnih storitev prebivalstvu. Zanimalo ga je, ali načrtujeta predloge sprememb zakonodaje, ki bi omogočila in spodbudila razvoj socialnega, etičnega in zadružnega bančništva. Za konec pa je vprašal, če in kakšne spodbude načrtujete, da bi se v Sloveniji vzpostavila ponudba etičnega in socialnega bančništva ter solidarnih varčevalno-posojilnih shem za prebivalce, ki so izrinjeni z bančnega trga.
Glede na to, da je bil minister Počivalšek odsoten, je na Prednikova vprašanja odgovarjal samo dr. Andrej Bertoncelj. Prednik pa je dejal, da želi, da mu minister za gospodarstvo na zastavljena vprašanja odgovori pisno.
Minister Bertoncelj je na Prednikova vprašanja odgovoril: »Ministrstvo za finance kot resorno ministrstvo za področje finančnega sistema in bančništva je seveda v prvi vrsti odgovorno za oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje bank ter njihov nadaljnji razvoj. Ministrstvo za finance se zavzema za trden in stabilen bančni in celoten finančni sistem v Republiki Sloveniji. In za finančno stabilnost je temeljnega pomena, da banke vzpostavijo in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki med drugim obsega učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanje in spremljanje tveganj, kot ga podrobno predpisuje Zakon o bančništvu oziroma Evropski predpisi. Ministrstvo za finance nenehno pripravlja predloge zakonskih rešitev, ki izboljšujejo regulacijo bančnega sistema.«
»Možne rešitve, ki jih predlagate v vašem vprašanju z modeli socialnega podjetništva, socialnega bančništva, zadružnega bančništva, je realno vzpostaviti preko nebančnih dajalcev posojil, ki so predmet regulacije Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in ki jih nadzira Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Glede na to, da je regulacija delovanja bank na evropskem nivoju postala izjemno zahtevna, in banke ne morejo odstopati od načel bančnega poslovanja, odgovornega kreditiranja in zavarovanja posojil.«
Bertoncelj je tudi omenil, da so na ministrstvu za finance pristopili k pripravi poroštvenega zakona za stanovanjske kredite, ki ima za ciljne skupine mlade družine, zaposlene za določen čas in prekarno zaposlene. Kot je dejal, predlog zakona predvideva, da se bo podelilo 100 % poroštvo za stanovanjske kredite, za celotno obdobje trajanja kredita, to je največ 30 let in največ 150 tisoč evrov z 20 % lastno udeležbo. S tem se bo izboljšala dostopnost do kreditov osebam, ki do zdaj, zaradi oblike zaposlitve pri bankah, niso bile niti obravnavane, mladim in mladim družinam, pa se bo olajšal začetek samostojne poti. Na ministrstvu ocenjujemo, da je to pravi korak v pravo smeri, ki bo ravno tem, še finančno zmožnim, mladim družinam, mladim na splošno, omogočil s tem poroštvom, da pridejo do lastnega stanovanja.«
Pri tem naj še omenimo, da je prav tako vprašanje glede kreditov dr. Bertonclju zastavil tudi mag. Andrej Rajh iz PS SAB, ki ga je zanimalo predvsem, če je bil v tem času zaznan in opažen upad cen nepremičnin zaradi upada kreditiranja in posledično s tem tudi zmanjšanje nepremičninskih poslov? Ministra za okolje in prostor, Simona Zajca, pa je vprašal, ali lahko na en konkreten način pokaže, kako bo mlad par z dvema otrokoma prišel do stanovanjskega posojila?
Bertoncelj je pojasnil, da kot minister za finance sicer težko poda odgovor glede vzročno-posledične zveze med sklepom Banke Slovenije o makro bonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva s področjem nepremičnin. Povedal je, da posebej zdaj v tem obdobju, ki je razmeroma kratko, niso sledili tem trendom na nepremičninskih trgih. Če pa je potrebno, pa lahko skupno še s katerim ministrstvom pripravijo odgovor. Bertoncelj je ponovno poudaril, da na Ministrstvu za finance zdaj pripravljajo poroštveni zakon za mlade.
»Torej, tudi mladi so prioriteta te vlade. Menim, da gre za pomemben korak, dopolnilni korak pri stanovanjski politiki, kjer se bo predvsem mladim, mladim družinam, tem, zaposlenim za določen čas in prekarno zaposlenim, omogočilo, da stanovanjsko vprašanje rešujejo z nakupom primernega stanovanja in seveda v tem primeru bo država stopila nasproti z že omenjeno poroštveno shemo. Mislim, da gre za pomemben korak. Hkrati pa gre seveda tudi za dopolnilni korak v stanovanjski politiki, poleg graditve fonda javnih najemnih stanovanj. Mi predvsem želimo v tem delu mladim in mladim družinam olajšati začetek njihove samostojne poti.«
Zajc pa je Rajhu odgovoril, da nima kaj veliko za dodati. »Pri našem stanovanjskem zakonu seveda potrebujemo in tudi tesno sodelujemo s finančnim ministrstvom. In eden od rezultatov tega sodelovanja je tudi ta jamstvena shema. Zaenkrat členov še nimamo spisanih, smo se pa uskladili glede prednostnih skupin. In to so, poleg mladih do 35 let, poleg mladih družin, to so tisti, ki imajo predšolske otroke, torej tudi taka štiričlanska družina, so še prekarno zaposleni in pa zaposleni za določen čas do 40. leta. Ko bomo imeli pa te člene do konca spisane, bom pa lahko zelo eksaktno odgovoril,« je dejal Zajc.
