V prihodnjem tednu v Sloveniji pričakujemo dve pošiljki s cepivi proti covidu-19. V ponedeljek je predvidena dobava 19.890 odmerkov cepiv Pfizerja in BioNTecha, v četrtek še predvidoma 26.400 odmerkov cepiv AstraZenece, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Cepivo Pfizerja bo v prihodnjem tednu namenjeno za starejše od 75 let, pa tudi vse starejše od 80 let, ki se doslej še niso cepili.
V tem tednu so namreč zagotovili drugi odmerek cepiva proti covidu-19 vsem, ki so starejši od 80 let in so se prijavili k cepljenju. A ostajajo še vedno starejši od 80 let, ki še niso bili cepljeni. Če bi se odločili za to, bodo prednostno dobili cepivo, je zagotovil Krek.
V tem tednu so sicer v Slovenijo prišle tri pošiljke cepiv proti covidu-19. V ponedeljek je prišla pošiljka z 22.230 odmerki cepiv Pfizerja, v četrtek pa še pošiljki Moderne z 8400 odmeri in AstraZenece s 16.80 odmerki.
S cepivom AstraZeneca sicer cepijo posebej ranljive kronične bolnike, mlajše od 65 let, nepokretne osebe na domu, zdravstvene delavce, mlajše od 65 let, ki še niso bili cepljeni, pa tudi institucionalizirane osebe, zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami, mlajše od 65 let.
Da smo prej kot v enem letu dobili cepivo za nov virus, po besedah Beovićeve presega vsa pričakovanja in je sedaj morda neupravičeno pričakovati, da bodo proizvajalci takoj zagotovili dovolj odmerkov za vse. “Kar me moti, je odziv EU. Zdi se mi prepočasen. Prehitevajo nas države, ki niso v tej povezavi. To ni dobro,” je dejala v nedavnem pogovoru za STA.
S takim tempom do poletja ne bo mogoče precepiti 70 odstotkov prebivalstva, zato bi mnenju Beovićeve EU morala pospešiti postopke. Če imamo možnost dobiti rusko cepivo, meni, da je v EU mogoče zbrati dovolj strokovnjakov za hitrejšo preučitev dokumentacije. Poleg ruskega bi bilo dobro pregledati tudi kitajska. “To so ljudje z znanjem in kilometrino pri razvoju cepiv. Morali bi se malo bolj odpreti,” je menila. Predvideva, da so posredi tudi ekonomski zadržki.
Beovićeva sicer ocenjuje, da se je slovenski zdravstveni sistem glede na kapacitete, pri čemer je najožje grlo ravno kader, ob epidemiji covida 19 odzval vrhunsko. Tudi v jesenskem valu, ob veliko večjem pritisku na bolnišnice, so poskrbeli za vse bolnike. Na dobro delovanje zdravstva po njeni oceni kaže tudi število umrlih glede na število vseh okuženih, ki je pod povprečjem EU.
Prve bolnike so v ljubljanski infekcijski kliniki, kjer Beovićeva ostaja tudi po prevzemu vodenja zdravniške zbornice, sprejemali z velikim zanimanjem. Delo je naporno, je pa to velik in strokovno zanimiv izziv, je še opisala.
Priznava, da jeseni niso pričakovali tako visokih številk okužb z novim koronavirusom, zato so bili zelo veseli, ko so ukrepi za zajezitev širjenja okužbe končno začeli delovati. “Za naprej pa sem vendarle imela vtis, da bomo vsaj zaradi cepljenja imeli neke pavze. Kar se zdaj kaže kot problematično, so nove različice virusa in zaostanek v proizvodnji cepiva,” je opozorila.
Oblikovanje strokovne skupine, ki je ministrstvu svetovala na področju epidemije, je ocenila kot dobro potezo. Zdi se ji pomembno, da vodenje skupine prevzame nekdo, ki bo sposoben konkretnih predlogov in odločitev ter razume širino obvladovanje epidemije tako iz javnozdravstvenega vidika kot tudi z vidika izvedbenih delov različnih ravni zdravstva. Sama je sicer še naprej pripravljena sodelovati z mnenji glede posameznih vprašanj.
