Pri tem pa dodajo, da pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.
Marsikdo se sprašuje, ali s posekom smrečice za novoletni okras škodujemo naravi? Na ministrstvu pojasnijo, da se takšne smrečice večinoma pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. “V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije,” so zapisali in dodali, da gozdarji usmerjajo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. “Veliko smrečic lahko tako pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,” pojasnijo.
Kaj so okrasna drevesca in kako jih pravilno pridobijo?
Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija, razložijo na ministrstvu.
Dodajo še, da so lahko brez nalepke na tržišču okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu, še dodajo na ministrstvu.
VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
