31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na njem se je zbralo 354 predstavnikov približno 7000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Danes ta dan obeležujemo v 80 državah.
Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji – delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku – se je lani po rekordu v letu 2020 pri 22,7 odstotka znižala. Kljub padcu je ostala opazno višja kot v obdobju pred izbruhom epidemije covida-19. Gospodinjstva ostajajo pri varčevanju konzervativna, največji delež predstavljajo bančne vloge in gotovina, so pred nekaj dnevi izpostavili statistiki.
Lani je bila po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat stopnja bruto varčevanja najvišja na Nizozemskem (23,9-odstotna), najnižja pa na Portugalskem (9,8-odstotna). V Sloveniji je bila med opazovanimi državami četrta najvišja in višja od povprečja v evrskem območju, ki je bilo pri 17,9 odstotka, in EU, kjer je povprečje znašalo 16,7 odstotka.
Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.
V Sloveniji so finančna sredstva gospodinjstev konec letošnjega drugega četrtletja znašala 71 milijard evrov in so se v zadnjem letu povečala za 4,4 milijarde evrov. Bančne vloge so se povečale za 1,3 milijarde evrov in so znašale 27,5 milijarde evrov. Od tega so 81 odstotkov vlog predstavljale vloge na vpogled. Prihranke v gotovini zmanjšuje visoka inflacija, medtem ko obresti na depozite rastejo počasi.
