V občinah ob 25-letnici lokalne samouprave opozarjajo na potrebo po vzpostavitvi pokrajin. Ključni problem države vidijo v njeni centralizaciji. Prepričani so, da bi s pokrajinami lahko dosegli bolj enakomeren razvoj in bili uspešnejši pri črpanju evropskih sredstev.
Kot poudarjajo v Skupnosti občin Slovenije, občine opravljajo bistveni del javnih zadev v korist svojega prebivalstva in so opravile ter še opravljajo pomembno delo na področju zagotavljanja kakovostnih pogojev za življenje prebivalk in prebivalcev v različnih delih Slovenije.
PREBERITE TUDI: Z novim letom prehod na nov način sofinanciranja skupnih občinskih uprav (ozadje)
Ob umanjkanju regionalne ravni in (pre)veliki oddaljenosti državne so prevzemale tudi številne naloge, ki bi jih morale opravljati druge ravni državne oz. lokalne organiziranosti. Poskrbele so za ohranjanje podeželja, obmejnih območij. A na številnih razvojnih področjih pristojnosti in nalog države ne morejo nadomestiti. Tako je po mnenju skupnosti občin nastopil ključni trenutek, ko mora država pristopiti k strateškemu razmisleku in odločitvam na področju skladnega regionalnega razvoja in v povezavi s tem tudi ohranjanja poseljenosti različnih delov države.
Ključni problem države vidijo v njeni izraziti centraliziranosti. Medtem ko vedno bolj prevladuje princip “vitke države”, se v lokalnih okoljih soočajo z ukinjanjem krajevnih uradov, izpostav finančne in geodetske uprave, policije, zapirajo se poštne in bančne poslovalnice, trgovine, primanjkuje zdravnikov …
V skupnosti občin opozarjajo, da neenakomeren razvoj povzroča tudi odsotnosti pokrajin, ki so potrebne tudi z vidika črpanja evropskih sredstev. Da Slovenija nujno potrebuje pokrajine za nadaljnji razvoj, za skladen regionalni razvoj in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, pravijo tudi v Združenju občin Slovenije.
Tudi v slednjem poudarjajo, da so občine gonilo razvoja celotne države in so tiste, ki zagotavljajo izvajanje osnovnih storitev. Ob občinskih in medobčinskih projektih pa v Sloveniji manjkajo regionalni za zagotovitev skladnejšega regionalnega razvoja. V nobenem od združenj ne soglašajo s tistimi, ki govorijo o preveliki razdrobljenosti slovenske lokalne samouprave. “Slovenske občine niso niti premajhne, niti preveč razdrobljene, niti prezadolžene,” poudarjajo v združenju občin.
V Združenju mestnih občin Slovenije po drugi strani ocenjujejo, da je nenehno povečevanje števila občin slabost, ki je imela za posledico slabitev lokalne samouprave kot sistema oz. temelja državne ureditve. Je pa ta proces imel tudi dobre učinke, saj so novonastale občine prejele več denarnih sredstev, kot bi jih v okviru občine, iz katere so nastale. Na ta način je bil pospešen skladnejši regionalni razvoj ali vsaj proces zmanjševanja razlik med posameznimi območji države.
Pri tem pa opozarjajo, da se v primeru zagotavljanja javnih dobrin in storitev, ki že po naravi stvari presegajo meje občin (vzgoja in izobraževanje, kultura, zdravstvo, prometna infrastruktura itd.), na določeni točki odpira vprašanje ne le ustreznosti upravne in politične teritorialne organiziranosti države, temveč tudi financiranja teh dejavnosti. V praksi so tako primeri, ko financiranje teh skupnih ustanov v celoti predstavlja breme mestne ali druge večje sedežne občine.
Kar zadeva probleme slovenske lokalne samouprave, je po navedbah združenja mestnih občin na določene slabosti že zdavnaj opozoril tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope in njegove ugotovitve so večinoma še aktualne. Kongres Sloveniji priporoča, da poveča finančno avtonomijo lokalnih oblasti in promovira združevanje občin, da državne oblasti v večji meri vključijo občine in njihova združenja v razprave o vseh zadevah, ki vplivajo na položaj lokalnih oblasti, ter doseže soglasje glede števila pokrajin in nadaljuje s procesom regionalizacije, so spomnili.
Sicer pa nekatera za občine ključna vprašanja, ki jih želijo rešiti z državo, še vedno ostajajo predvsem na področju njihovega financiranja.
