Vlada je danes podaljšala nekatere obstoječe protikrizne ukrepe in hkrati uvaja nove. Med ključnima sta poleg podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo vsaj do konca leta, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.
Zakonski predlog za samozaposlene s 1. oktobrom spet uvaja tudi možnost začasne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za delno povračilo izgubljenega dohodka, ki je bil v veljavi v času razglašene epidemije. Gre za 1100 evrov, od tega je 700 evrov nadomestilo izgube prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov. Vstopni pogoj je prav tako 30-odstotni upad prometa glede na 2019.
PREBERITE TUDI: Vlada podaljšala subvencioniranje čakanja na delo od doma, a zaostrila vstopni pogoj
Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.
To je bila ena od stvari, ki je razburila sindikate. Ti so tako v sredo predčasno zapustili zadnja usklajevanja socialnih partnerjev o zakonskem predlogu. Jim je pa šla vlada vseeno nekoliko naproti in iz zakonskega predloga izločila predloge glede dodatkov za določene skupine zaposlenih v zdravstvu zunaj sistema plač v javnem sektorju.
Zakonski predlog prinaša še en pomemben ukrep na področju, kjer se stikata zdravstvo in trg dela. Gre za možnost koriščenja bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika. Maksimalno število dni tovrstnega bolniškega staleža je devet dni na leto.
Predlog petega protikoronskega zakona ustvarja tudi pravno podlago za začasno prerazporeditev zaposlenih, če pride do potrebe v socialnovarstvenih zavodih zaradi izbruha okužbe z novim koronavirusom. Predvidena je tudi uvedba dodatka za neposredno delo v sivih ali rdečih conah v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Uvaja se ukrep financiranja zaščitne opreme in sredstev za razkuževanje za socialnovarstvene zavode in javne zdravstvene zavode ter tudi vzgojno-izobraževalne zavode. Na področju vzgoje in izobraževanja prinaša predlog tudi nekaj pravnih podlag za možnost sprememb šolskega koledarja in izobraževalnega procesa na daljavo. Predvidena je tudi oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene otroku.
Na področju infrastrukture se bo z namenom ohranjanja delovnih mest izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do 11. maja, saj takrat niso mogli opravljati prevozov. Predvideno je tudi, da bodo lahko uveljavljali stroške za zaščitno opremo in razkuževanje vozil.
Peti protikoronski zakon bi lahko prinesel tudi nekaj sprememb glede nadzora kršitev o omejitvi druženja v zasebnih prostorih in v podjetjih. Na vprašanje o možnem nadzoru zasebnih zabav je namreč vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin dejal, da bodo na to vprašanje odgovorili, ko bo pripravljen čistopis zakona. Pri tem pa dodal, da ne gre za spreminjanje policijskih pooblastil, pač pa za pooblastila zdravstvene ali delovne inšpekcije.
Besedilo zakona je namreč po besedah Kacina odprto do ponedeljka, ko bodo možne še nekatere dopolnitve. Cigler Kralj je dodal, da je besedilo v splošnem potrjeno in da bodo možne le manjše dopolnitve.
Minister za delo je sicer v luči dejstva, da so potrebe in stiske ponekod še vedno velike, uspeli predlagati nov kakovosten nabor ukrepov, ki pa mora biti pravočasno sprejet. Vlada ga bo tako v DZ kot dosedanje pakete poslala po nujnem postopku.
Cigler Kralj je še enkrat spomnil, da so se glede zakonskega predloga s socialnimi partnerji v zadnjih dneh pogajali 20 ur in uskladili okoli štiri petine ukrepov. To je po njegovem dober dosežek.
