Monika Poberžnik, ki prihaja iz Otiškega Vrha, nam je predstavila njeno zgodbo in povedala zakaj spodbuja legalizacijo učinkovitega, naravnega zdravila – konoplje.
“Lani, okrog decembra sem pri sebi začela opažati spremembe. Spremembe, povezane s hojo, s stopanjem. Desno koleno mi je začelo klecati, stopala sem čudno. To sem najbolj opazila v službi, ja, takrat sem še delala :). Seveda posebne pozornosti na svojo hojo nisem polagala. Mislila sem pač, da je hoja takšna, ker sem lačna in misleč, da bo bolje, ko bom sita, nisem obiskala zdravnika. Na začetku je bilo temu res tako, sem se najedla in hoja se je izboljšala. Seveda ne za dolgo. S strani strank sem prejemala različne šaljive in tudi žaljive komentarje na račun moje hoje – ne bi o njih. S svojo šepavo hojo sem vztrajala približno dva meseca in vztrajala bi še dlje, če ne bi … nek sobotni popoldan sem po kosilu postala zelo utrujena. Ulegla sem se, da bi malo zadremala, vendar mi je nekaj motilo dremež. Kar naenkrat se mi je začelo vrteti, soba se je počasi obračala, se vrtela in se kar na lepem postavila na glavo. Vso to vrtenje je povzročilo slabost in seveda bruhanje. Proti večeru je vrtoglavica pojenjala, vendar pa se je ponoči vrnila in mi ni pustila spati. Naslednje jutro sem odšla h dežurnemu in mu opisala vse simptome – čudno hojo, vrtoglavico, slabost, bruhanje in že v roku ene ure sem bila na poti v bolnišnico. Tam sem znova opisala vse znake, ki jih opažam pri sebi in bila seveda hospitalizirana (začetek februarja). Njihov prvi sum je bila seveda nosečnost, vendar žal, z mano je bilo narobe nekaj drugega. Po dodatnih preiskavah so podali različne sume, od borelioze, multiple skleroze, lupusa in še in še. Po lumbalni punkciji in pregledu likvorja, magnetni resonanci, CTju glave in hrbtenjače so bile izključene vse bolezni, razen multiple skleroze. In tako je 1. marca letos padla diagnoza, paf – multipla skleroza. Spomnim se besed svoje prve nevrologinje: »Zavedam se, da je to šok za vas, ste zelo mladi, vendar se z boleznijo da živeti.« Če povem po pravici, takrat nekega konkretnega šoka nisem doživela, saj niti nisem vedela točno, kaj multipla skleroza sploh je. Vedela sem zgolj, da je dokaj resna bolezen, to pa je tudi vse. Seveda sem še isti dan brskala po internetu, iskala podatke o svoji bolezni … in kaj sem odkrila – nič dobrega. Da je to bolezen mladih odraslih, da prizadene hrbtenjačo, spravlja ljudi na invalidske vozičke in jih dela nepokretne – DOVOLJ. Za ta dan sem imela dovolj branja, dovolj informacij. Z diagnozo sem morala soočiti še svojega fanta, družino in prijatelje, tiste, ki so ostali. Sledilo je veliko težkih dni, bolečine ob pogledu na svoje starše, veliko razmišljanj, kaj bo … Pa sem si rekla, da je bolje, če čim manj razmišljam. In tako sem tudi naredila. Seveda pride dan, ko je težko, ko nevem, kaj bom v življenju, kdo me bo zaposlil, vendar je teh dni malo, več pa je tistih, ko sem preprosto srečna in vesela, da se zjutraj zbudim, da živim. Bolezen mi je prinesla nove poglede na življenje, naučila me je bolj ceniti, kar imam. Pokazala mi je, komu lahko zaupam, kdo me ne bo izdal in kdo bo ostal ob meni, tudi ob najtežjih trenutkih.“
Monika je postajala vse bolj odprta za alternativno medicino. Ko je brskala o naravnih, učinkovitih zdravilih, je zasledila konopljino olje. Gre za olje indijske konoplje, ki med drugim zdravi tudi multiplo sklerozo. “Vse dokler nisem sama zbolela, nisem verjela v moč konoplje, bila sem proti njeni uporabi. Vse pa se je spremenilo, ko sem zbolela in so mi zdravniki povedali, da uradna medicina ne pozna zdravila, ki bi pozdravilo multiplo sklerozo. To je bil povod, da sem začela iskati zgodbe ljudi, ki se zdravijo s konopljo. Bila sem pozitivno presenečena nad spiskom bolezni, pri katerih konoplja pomaga, nad zgodbami ljudmi, ki so povedali kakšen učinek je pustila na njih. Šokiralo me je dejstvo, da je s konopljo mogoče pozdraviti raka, si lajšati krče pri multipli sklerozi in držati MS na ravni, na kateri je trenutno. Če lahko z uporabo konopljinega olja pozdraviš trojnega raka, »ni vrag«, da si z njo ne bi pomagala tudi jaz. Zaradi prepovedi konoplje se o njej govori premalo, ljudje nočejo slišati o njenih zdravilnih učinkih, zgolj zaradi dejstva, ker ni legalna. Vem, tudi sama sem bila med njimi. Vendar pa se situacija povsem obrne, ko iščeš rešitev zase, za svojo bolezen. Želim si spet funkcionirati, kot sem prej, želim početi stvari, ki sem jih prej in če mi bo to omogočila konoplja, jo bom uživala brez slabe vesti.“
Monika si želi, da bi akcija zbiranja podpisov za predloge zakonov o konoplji, samozdravljenju in osnovnem bivanju uspela, dodaja pa še: “Mislite na nas, obolele, pri katerih uradna medicina odpove in nenazadnje mislite tudi na vas same, na dejstvo, da boste mogoče tudi vi kdaj na našem mestu in verjamem, da bi VSI naredili VSE za ozdravitev ali izboljšano kvaliteto življenja. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste ali še boste oddali svoj glas.“
VIR: Facebook, Večer
