Hrana je na mizi vsak dan, je kot jezik, ki ga vsak dan govorimo. Prehrana zmeraj prinese veselje, če je ni, dom ni vesel. Hrana povezuje ljudi, je na novinarski konferenci ob današnjem odprtju razstave Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin dejala avtorica razstave, etnologinja Brigita Rajšter.
Prehrambno dediščino v posameznih okoljih regije je raziskovala že v preteklost, tokratna razstava pa je celostni pregled prehrambne dediščine regije, značilne za 20. stoletje za kmečko, delavsko in uradniško okolje.
Razstavo in spremljajoče dogajanje v okviru projekta Koroška košta so v muzeju začeli snovati že pred tremi leti, ko je bilo napovedano, da bo Slovenija letos nosilka omenjenega naziva. “Ta naziv daje tudi možnost koroški košti, da stopi naprej, da jo enkrat predstavimo,” je dejala etnologinja.
Razstava je po njenih besedah rezultat izkušenj s terena, saj so pri raziskovanju sodelovali s 106 informatorji. Na razstavi avtorica skozi fotografije in podrobnejše zapise predstavlja 26 izbranih značilnih koroških jedi, skupno pa predstavljajo 90 jedi. Med njimi so “župe” oz. juhe, pa “zosi” oz. omake, nudlni, močnata hrana, pogače, mesna prehrana predvsem iz svinjskega mesa, skuta s čebulo in bučnim oljem, mošt.
Razstavo, ki je na ogled v muzejskih prostorih Na gradu na Ravnah, dopolnjujejo nekateri predmeti, vezani na prehrambno dediščino, se pa na razstavo navezujejo tudi druge s prehrambno kulturo povezane muzejske zbirke v regiji, kot so dimnice, črne kuhinje, mlini in vrt pri Prežihovi bajti.
“Koroška košta je tako kot vse ostale prehrambne dediščine zelo bogata,” je poudarila Brigita Rajšter, ki pa je kot velik izziv v današnjem času izpostavila, kako jo prenašati predvsem na mlade.
Tudi zato so ob razstavi pripravili poglobljen pedagoški in andragoški program, ki ga bodo izvajali ob izboljšanju epidemiološki okoliščin. K promociji koroške prehrane pa lahko po njenih besedah pomembno prispeva tudi 11 po njihovi presoji izbranih izstopajočih mojstrov in mojstric koroške košte vseh generacij, med katerimi je tudi že mednarodno prepoznan mladi kuhar Jure Dretnik.
Eden od ciljev projekta Koroška je tudi vpisati postopek priprave koroškega rženega kruha na seznam nesnovne dediščine. Pogovori o tem so že stekli, etnolog Janez Bogataj pa je danes ocenil, da so lahko Korošci pri tem še bolj ambiciozni, saj meni, da bi si lahko z rženim kruhom prizadevali tudi za zaščito geografskega porekla na ravni EU. Sicer pa Bogataj upa, da bo razstava tudi izziv za gostince in gospodinje, da gradijo na tej bogati osnovi, ki jo regija ima.
Koroška košta je osrednji letošnji projekt Koroškega pokrajinskega muzeja. Temelji na trajnostnem razvoju, krepi promocijo koroške prehrambne dediščine in spodbuja lokalno samooskrbo, je povedal direktor muzeja Tadej Pungartnik.
Medtem pa se bo raziskovanje prehrambne dediščine regije v muzeju nadaljevalo. K sodelovanju so namreč že v začetku leta povabili Korošce, da zapisujejo svoje vsakdanje jedilnike. Pri zapisovanju sodeluje več kot 80 oseb oz. družin, zbrani jedilniki pa bodo pokazali, kakšna je vsakodnevna prehrana Korošcev v letu 2021.
