Včeraj je na Ravnah potekal večer pripovedovanja osebnih zgodb, kjer so udeleženci imeli priložnost spoznati predmete, ki jih posameznice nosijo s seboj skorajda celo življenje. Ti predmeti pa prav zaradi tega postanejo posebni ter osebni. Z dogodkom so zaključili sklop delavnic Osebno je posebno. Odpirala so se mnoga vprašanja, pripovedovale so se zgodbe…
V Koroškem medgeneracijskem centru se je včeraj zaključil sklop Osebno je posebno z dogodkom v živo. “Tema dogodka je potovanje in s tem tudi izkušnje ter dogodki, ki jih pot prinese s sabo za nas.” je povedala Tea Kovše. Skozi svoje osebne zgodbe so udeležence včeraj popeljale: Zlatka Strgar na POT NEPOZABE, Marta Merkač na POT V SRCE, Silva Dover na POT V NASMEH, Danica Lečnik na POT V SLOVENIJO, Ivana Prislan na POT V DRUŽINO, Tea Kovše na POT V RAZUMEVANJE ter Katja Vravnik na POT V TOPLINO. Tea Kovše in Katja Vravnik sta tudi mentorici delavnic in dogodka, v produkciji Gledališča DELA.
Zbrane je najprej pozdravila Marjana Kamnik, ki je poudarila pomembnost individualnega pristopa in poudarjanja veličine zgodb. Tea Kovše in Katja Vravnik sta nato zbrano množico popeljali v posebno pripravljen prostor, kjer so bili skrbno razstavljeni in osvetljeni predmeti. Na prvi pogled vsakdanji, a v resnici skrajno pomembni mejniki in pričevalci dogodkov ali oseb.
PREDSTAVLJENE OSEBNE ZGODBE:
“Rdeče leseno srce Marte Merkač je opomin na srčnost in hkrati velik opomin na njeno zmago nad depresijo, ki jo je pestila pred leti. Danica Lečnik je s svojo šalco povedala zgodbo selitve iz Bosne v Slovenijo in opisovala, kako je njena babica to skodelico uporabljala za sladkor, prav tako zdaj to tradicijo ohranja sama. Zlatka Strgar je pripovedovala zgodbo svečnika, ki je predmet nepozabe, saj jo spominja na njeno prijateljico, ki je umrla, a njen pogum in veličina ne bo pozabljena. Barvni metuljček Silve Dover predstavlja tolažbo, saj ga je prijela od vnuka, ko je bila žalostna zaradi izgube moža. Zdaj ji ta predmet nariše nasmeh. Katja Vravnik pa je z glasbeno skrinjico opisala našo železno voljo, da smo močni, in ne pokažemo čustev. Ona pa zdaj išče moč ravno v ranljivosti in naših čustev. Naj bo karkoli, jočemo lahko od sreče ali žalosti. Samo, da ne skrivamo svojega občutja.”
Večer se je zaključil s pogovorom z obiskovalci in s pripovedovanjem zgodb. “Mnogo je bilo pohval in zahval. Res je, potrebno je veliko pogumna, da pripoveduješ osebno zgodbo. Prav zaradi tega bomo z vami še v prihodnje delili izkušnje, prigode in osebne predmete.” je dodala Tea Kovše.
“To je zbirka osebnih predmetov in hkrati dokumentiranje zgodb posameznikov. Kateri predmet vi nosite s sabo in vas spominja na dom? Je lahko dom nekaj premičnega? Ga lahko vtakneš v žep, obesiš okoli vratu ali pa ga oblečeš?“
OSEBNO JE POSEBNO je projekt Tee Kovše, ki je nastal kot posledica nenadnih, zgoščenih selitev ter sobivanja z njenim dedijem. Več o projektu in Tei si lako preberete na njenem blogu TUKAJ.
VIR: Gledališče DELA
