Kustos razstave Jernej Kožar je ob razstavi zapisal, da na slikah večjih formatov vidimo, kako se je slikar podal na veliko površino in jo v celoti prekril z odtenki črne.
Na novejših delih manjših formatov pa spremljamo postopno opuščanje črne barve. Na teh slikah je veliko bele in ta belina platna v igri kontrastov s skromnimi nanosi črne ustvarja igrivo vzdušje. Na povsem svežih delih, naslikanih prav za razstavo Beločrno, pa je ponovno dovolil barvi, da vstopi v sliko, in tako nakazal nadaljnjo pot razvoja svojih abstraktnih kompozicij, je zapisal Kožar.
Luka Popič (1956) živi in dela v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Po šolanju na Pedagoški akademiji v Mariboru se je vključil v delovni proces likovne vzgoje otrok s posebnimi potrebami na Tretji osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Pri svojem delu z otroki je dosegel zavidljive rezultate ter je za svoje delo prejel vrsto nagrad in priznanj. Od leta 1999 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in od leta 2001 član Društva likovnih umetnikov Maribor.
Samostojno je razstavljal v številnih galerijah v Sloveniji in Avstriji, sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in po svetu. Prejel je več nagrad na ex-temporih v Piranu, Velenju in Dravogradu ter na različnih bienalih in trienalih. Letos je prejel častno in posebno nagrado na 10. mednarodnem grafičnem trienalu v Bitoli, so spomnili pri Koroški galeriji likovnih umetnosti, kjer se je Popič prvič predstavil leta 1994 na skupni razstavi z Juretom Bricmanom in Milanom Unkovičem. Pri umetniškem razvoju je Luko Popiča vrsto let podpiral in spodbujal slikar Bogdan Borčić.
