Raziskovalna rezidenca imenovana »Popotovanje po Arte Utile« je plod sodelovanja med NVO v javnem interesu raum AU in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Pri projektu sodelujejo umetniki in teoretiki, ki s svojimi raziskavami delom Pina Poggija odpirajo nove načine dojemanja in na podlagi tega sodobni umetnosti ponudijo nove perspektive. Raziskovalna rezidenca v ateljeju Pina Poggija, ki ga je organizacijska ekipa iz Hexenagerja, Nemčija prestavila v Slovenj Gradec in dopolnila z njegovimi deli in arhivom iz Aragone, Sicilija, Italija (AU landscape), je poskus na novo osmisliti delo Pina Poggija. Namenjena je interdisciplinarnemu raziskovanju in preučevanju njegovega obsežnega in kompleksnega opusa. Letošnjo izvedbo Popotovanje po Arte Utile: Tomaž Furlan in Polonca Lovšin, slednja bo po ateljeju raziskovala v drugi polovici leta, sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Na razstavi »Avantgarda je empatija« v Galeriji raum AU Tomaž Furlan razstavlja tri dela: »Lubenica«, »I Made This So You Can Walk Over Me And Know It« in »Wear XX«.
Tomaž Furlan raziskuje odnos med človekom in strojem, med posameznikom in družbo. Rezultat absurdnih dejanj, podprtih z mehanskimi in elektronskimi vzvodi, je nekakšna himera; aparat, ki izvaja delovni proces, ki se ponavlja v neskončnost in je sam sebi namen. Na ta način se skulptura/aparat vzpostavi kot poetična metafora vsakdanjega proizvodnega procesa.
Tomaž Furlan je leta 2005 začel ustvarjati dela iz serije »Wear«. Prve skulpture so bile mišljene le kot rekviziti in scenografija za video performanse, od »Wear IV« dalje pa zaživijo kot samostojni objekti. Neobičajno pri teh delih je, da se jih mora gledalec dotikati, jih uporabljati. Dela iz serije »Wear« spremljajo posneti performansi, ki so nekakšna navodila za uporabo.
Skulpture iz serije »Wear« se od običajnih strojev ločijo po tem, da so izdelane v enem primerku in da je to, kar lahko z njimi počnemo, povsem nepotrebno. V tej točki se spremenijo v umetniška dela, saj gledalec ali uporabnik kmalu ugotovi, da je delo, ki ga opravlja bolj podobno plesu kot koristnemu delu – kar je v nasprotju z delom v današnji storilnostno naravnani družbi, ki daje vtis, da je vsak delovni proces dobro premišljen in nadvse pomemben. Furlanovi aparati razgalijo navidezno potrebo po delu kot absurdno in odpirajo vprašanja o smiselnosti našega vsakdanjega početja.
Absurdnost početja, ki ga omogočajo te naprave je lahko daljni odmev grškega mita o Sizifu, ki ga je Zevs kaznoval tako, da mora skalo potiskati na hrib, ta pa se mu vsakič znova skotali nazaj. Kljub tej hudi kazni je Sizif, kot je ugotovil Albert Camus, srečen. Nadalje lahko v tem delu prepoznamo neposredno povezavo z delom Pina Poggija, katerega ustvarjanje v poznem obdobju je prežeto z raziskavami grške mitologije, vendar je Pino Poggi za upodobitev svojih raziskav uporabil drug umetniški medij – environment.
Naslednje delo na razstavi »I Made This So You Can Walk Over Me And Know It« je nadaljevanje serije »Wear« ne zgolj v formalnem smislu, temveč vsebinskem, predvsem zaradi interaktivnosti, ki jo omogoča. Delo sestavljajo betonske plošče, v katere je vrisana umetnikova silhueta. Betonske plošče so položene po tleh in gledalec je prisiljen hoditi po njih – v prenesenem pomenu po umetniku. Tudi v tem delu lahko iščemo neposredne povezave z delom Pina Poggija, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izdelal celo vrsto avtoportretov, predvsem v obliki umetniških knjig. Ti njegovi avtoportreti so prav tako zgolj simbolični, torej, ne kot sodobni selfiji. Pri tem gre za preizpraševanje umetnikove vloge v družbi in na osebnem nivoju za spraševanje o koristnosti lastnega početja.
Delo »Lubenica« je montirano na fasado stavbe. Odrezek lubenice je Tomaž Furlan izdelal v tehniki fasadne štukature iz stiliziranih puzlov. Odrezku lubenice do popolnosti oblike manjka en del. Lubenica se je v zadnjih letih uveljavila kot palestinski državni simbol, simbol palestinskega upora in boja za samostojnost. Delo »Lubenica« je tako eksplicitno politično. V trenutku nam približa grozote, ki se dogajajo v Gazi, kjer izraelska vojska že 7 mesecev seje teror med civilnim prebivalstvom, med katerim se skrivajo pripadniki Hamasa, skrajno islamske organizacije, ki so oktobra lani zagrešili grozljiv zločin v Izraelu in od tam odpeljali sto in več talcev, ki jih še vedno zadržujejo v grozljivih razmerah.
Delo »Lubenica« je tudi zaradi postavitve na fasado neposreden politični komentar. V tem segmentu se navezuje na nekatera dela Pina Poggija iz serije AU proces, v kateri je Poggi analiziral aktualno politično dogajanje. »Lubenica« je izdelana v tehniki fasadne štukature, značilne za vsa evropska mesta, kjer so fasade hiš okrašene s podobnimi vzorci. V tem pogledu lahko vidimo Furlanovo kritiko evropske vpletenosti v dogajanje v Gazi. Manjkajoči del v sestavljanki iz puzlov lahko razumemo kot kompleksnost razmer na bližnjem vzhodu, kjer druge rešitve kot brezpogojne ustavitve nasilja ni.
Tomaž Furlan raziskuje meje med realnostjo in iluzijo, pri čemer izstopa suverena uporaba različnih kiparskih materialov. Pri svojem delu uporablja inovativno tehniko in vzpostavlja formo, ki zagotavlja avtentičen okvir vsebinam njegovih del. Posebej velja izpostaviti tudi Furlanovo pedagoško delo, saj je do sedaj uspel posredovati svoje znanje in veščine že nekaj generacijam mladih umetnic in umetnikov.
