Med izbruhom epidemije novega koronavirusa so bili tudi slovenski glasbeniki prisiljeni odpovedati številne koncerte, a to ne pomeni, da niso ustvarjalni. Pogovarjali smo se s koroško kantavtorico, pevko, kitaristko in skladateljico Ditko, ki nam je zaupala kaj počne v času, ko koncertni odri samevajo.
Ditka pravi, da v hitrem tempu življenja pogosto pozabimo na tiste najbolj prvinske vrednote kot so ljubezen, prijaznost, sprejemanje. Meni, da smo zdaj dobili priložnost, da se naučimo ceniti te vrednote ter živeti bolj skromno in preprosto življenje. Njena želja je, da bi se svet zopet postavil na noge ter da bi zopet zaživelo družbeno življenje.
Verjetno ste morali odpovedati kar nekaj koncertov, a vendarle ostajate aktivni. Kaj počnete v času, ko glasbeni odri samevajo?
Na nek način sem imela srečo, saj sem tik pred izbruhom virusa zaključila s prvim delom koncertne turneje, na kateri predstavljam svoj aktualni album Ne bodi, kar nisi. Vseeno pa mi je odpadlo precej drugih nastopov. Sprva je bil to zame šok in kar nisem doumela, da se to zares dogaja. Potem pa sem situacijo sprejela in se odločila, da ta čas doma izkoristim kar se da produktivno. Posvetila sem se predvsem ustvarjanju nove glasbe, izobraževanju na področju kompozicije, spremljam številne webinarje z različnih zanimivih področij, ki so v tem času še toliko bolj pogosti in aktualni, berem knjige, kuham in se veliko bolj aktivno posvečam raznim meditativnim tehnikam, ki mi pomagajo ohranjati notranje ravnovesje in pozitivno naravnanost. Lahko bi rekla, da sem se v tem času lotila stvari, ki sem se jim že dolgo prej želela posvetiti, a mi je ob kopici nastopov in drugih obveznosti, ki jih glasbena kariera potegne za sabo, zmanjkalo časa.
Ste se predali novim navdihom, ustvarjate kaj novega?
Sama največ nove glasbe napišem prav v najtežjih trenutkih, saj mi ustvarjanje predstavlja neke vrste terapijo, ko lahko na papir zlijem svoje občutke, čustva in razmišljanja. Situacija v kateri smo se znašli, je celotnemu svetu prinesla občutke negotovosti, strahu, tesnobe … Zgodbe ljudi so mi dale navdih za pisanje, hkrati pa sem vsa ta občutja morala predelati tudi sama in izražanje le- teh preko glasbe, mi je bilo v veliko pomoč. Tako sem v tem času napisala nekaj avtorskih pesmi v angleščini in hkrati uglasbila tudi kakšno poezijo Ferija Lainščka, s katerim ostajava v stiku tudi v času karantene.
V času karantene ste ustvarili skladbo Hold On And Hope, skozi katero ste želeli izraziti svoja občutja. Nam poveste kaj več o tej skladbi.
Pesem je nastala kakšen teden po tem, ko se je vse skupaj pričelo. Takrat so bili v meni mešani občutki. Po eni strani šok, da se takšna katastrofa v sodobnem času sploh lahko pripeti, po drugi strani pa sem razmišljala o pozitivnih straneh tega, da se je svet za trenutek ustavil. V skladbi sem se osredotočila na slednje. Karantena nam je dala več časa in s tem možnost, da se poglobimo vase, prisluhnemo svojim občutkom in jih predelamo. Da ugotovimo kdo pravzaprav smo in kaj so tiste vrednote, ki v življenju zares štejejo. Na drugi strani je bila to tudi priložnost za naravo, da ponovno zadiha, se prebudi in zacveti v vsej svoji lepoti, saj je bilo v tem času občutno manj prometa ter drugega onesnaževanja, ko so se ljudje večinoma zadrževali v svojih domovih. Hkrati pa nas pesem opominja, da ostanemo mirni, počakamo in ohranjamo upanje, da bo kmalu boljše
“Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo.”
Ste si vzeli kaj “časa zase”?
Nekaj sem si ga. Predvsem v smislu, da sem se bolj posvetila aktivnostim, ki me osrečujejo, pa mi zanje ob običajnem urniku prevečkrat zmanjka časa. To so predvsem joga, meditacija, pa daljši sprehodi v gozd, kuhanje in branje knjig. V tem času, ko sem doma, sem si ustvarila en nov ritual izvajanja teh aktivnosti in potrudila se bom, da vsaj deloma ostanejo na mojem urniku, tudi, ko se vrnem v običajni ritem.
Kako ohranjate stik z občinstvom?
Največ preko socialnih omrežjih, za katera sem v tem času še posebej hvaležna. Največ ljudi me spremlja na omrežju Facebook. Stik ohranjam tako, da skoraj dnevno s svojimi poslušalci delim kakšno svojo pesem, fotografijo s preteklih koncertov ali pa zanje pripravim kakšno nagradno igro. Vesela sem, ko se na moje objave odzovejo in na tak način komuniciramo. Javila sem se tudi na nekaj radijskih postaj ter odigrala dva koncerta v živo. Zdi se mi pomembno, da vedo, da mislim nanje, kljub temu, da se trenutno ne moremo srečati.
Bila ste gostja Koncerta s kavča in Valovega Koncerta doma. Kako je bilo? Ta koncerta sta bila drugačna kot tisti v “normalnih časih”, saj ni bilo publike. Kakšni so bili občutki ob tem?
Ta koncerta sta zame prinesla eno čisto novo izkušnjo. Povabila sem bila izjemno vesela in tudi odziv poslušalcev/ gledalcev je bil zelo dober za kar sem izjemno hvaležna. Priznam, da imam raje direkten stik s publiko, ko jih vidim pred sabo, ko zaploskajo, ko se naše energije združijo. Potrebovala sem pesem ali dve, da sem doumela, da me ljudje dejansko poslušajo, čeprav jih ne vidim. Posebej na prvem koncertu je bilo to težje, ker sem bila čisto sama. Na Val-u je bila z mano vsaj voditeljica. Ampak sem se kar hitro navadila in ko sem po končanem koncertu prebrala komentarje ljudi in videla kako dober odziv je bil, sem bila preprosto srečna. Nenazadnje sem bom morala navaditi tudi na takšne metode predajanja glasbe, če bodo razmere še dolgo kritične.
“Najdite srečo, vsak dan, v majhnih stvareh.”
Kaj pogrešate?
Pogrešam zapolnjen urnik, pestrost in raznolikost aktivnosti (vaja z bandom, koncerti, nastopi na različnih prireditvah, medijski nastopi, intervjuji v živo,…), planiranje dogodkov in predvsem koncerte v živo pred občinstvom. Poleg teh aktivnosti, vezanih ne moje delo, pa pogrešam tudi potovanja in izlete čez mejo ter obisk koncertov drugih glasbenikov.
“Karantena nam je dala več časa in s tem možnost, da se poglobimo vase, prisluhnemo svojim občutkom in jih predelamo.”
Kakšni so načrti za prihodnost? Kaj si želite v prihodnosti?
Vsekakor si želim, da bi se svet zopet postavil na noge. Povsem isto, kot je bilo sigurno več ne bo, a želim si, da bi se zadeve toliko normalizirale, da bi se ljudje lahko ponovno vrnili v običajno družbeno življenje. Da bi se začele zopet odvijati različne prireditve in koncerti. Torej, da bi tudi sama lahko čimprej začela koncertirati. Želim si, da v prihodnje ustvarim še več glasbe, ki se bo dotaknila ljudi ter se kmalu odpravim tudi na tuji trg ter se predstavim tudi tam.
Mislite, da nam je karantena prinesla kaj dobrega? Kaj?
Gotovo nam je. Kot sem že omenila pri opisu pesmi Hold on and Hope, ki na nek način govori prav o pozitivnih učinkih karantene, menim, da nam je karantena dala čas, da se poglobimo vase, se bolj posvetimo tudi družini in svojim najbližjim. Da postorimo stvari doma, ki smo jih že dlje časa želeli, pa jih nismo uspeli. Nemalo kdo mi je rekel, da so bili doma prvič prisiljeni preživeti čas skupaj in da so se zato zelo zbližali. V hitrem tempu življenja pogosto spregledamo ali pa pozabimo na tiste najbolj prvinske vrednote, kot so ljubezen, prijaznost, sprejemanje, ki pa so, ne glede na zunanje okoliščine, vedno dostopne, samo začutiti jih je treba, negovati in spoštovati. Dobili smo priložnost, da se naučimo ceniti te vrednote ter živeti bolj skromno in preprosto življenje.
Kaj bi želeli sporočiti svojim poslušalcem?
Ostanite pozitivni. Vsaka stvar prinese tudi nekaj dobrega, predvsem pa možnost, da se naučimo nečesa novega. Najdite srečo, vsak dan, v majhnih stvareh. Naj vas moja glasba spremlja tudi v časih, ko se ne moremo srečevati. Hvaležna sem za vašo podporo in vesela, da ostajamo povezani tudi v težkih trenutkih.
“Pogrešam zapolnjen urnik, pestrost in raznolikost aktivnosti, planiranje dogodkov in koncerte v živo.”
