“Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram naznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška,” je dejal kardinal Farrell v izjavi. “Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu,” je sporočil.
“Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi cerkvi,” je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Frančišek je v nedeljo več deset tisoč vernikom podelil blagoslov Urbi et Orbi. Na Trgu svetega Petra je poslanico spremljalo približno 35.000 vernikov. Po končani poslanici je Frančišek v svojem t. i. papamobilu še približno 15 minut krožil po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom.
V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je Cerkev vodil od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
Argentinec Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot sin potomcev italijanskih priseljencev. Končal je srednjo tehnično šolo in pridobil naziv kemijskega tehnika. Z 21 leti je vstopil v jezuitsko semenišče. V tej starosti so mu zaradi hudega vnetja pljuč odstranili del desnega pljučnega krila.
Papež Janez Pavel II. ga je leta 2001 povzdignil v kardinala, kasneje pa je bil imenovan na več položajev v kuriji.
Kardinali so ga na konklavu po odstopu Benedikta XVI. 13. marca 2013 v petem krogu kot prvega jezuita izvolili za papeža. Postal je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec na tem položaju po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral ime Frančišek.
Da bo Cerkev vodil drugače kot njegovi predhodniki, je nakazal že takoj po izvolitvi, ko je pred vernike stopil v preprostih belih oblačilih. Skromnost je bilo njegovo življenjsko vodilo in odločno je zavračal pompoznost in razkošje.
Ko je po odstopu Benedikta XVI. prevzel vajeti Cerkve, je bila ta obremenjena s številnimi krizami, od razkritij spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov do finančnih škandalov.
V okviru varčevalnih ukrepov je odredil tudi znižanje plač kardinalov in zmanjšal proračun vatikanskim medijem.
Frančiškov pontifikat je bil tudi v znamenju odločnega boja proti spolnim zlorabam otrok, ki že leta pretresajo rimskokatoliško cerkev. Leta 2014 je ustanovil komisijo za zaščito otrok. Pred časom je sicer priznal, da v kuriji še obstajajo nasprotniki njegovega boja na tem področju.
V svojem pontifikatu je Frančišek obiskal skoraj 70 držav po vsem svetu. Slovenije ni obiskal, je bil pa julija lani v neposredni bližini, v Trstu.
Imenoval je 163 kardinalov iz 76 držav. Med njimi je tudi argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič.
Za svetnike je med drugim razglasil svoje predhodnike Janeza XXIII., Janeza Pavla II. in Pavla IV., pa tudi mater Terezo in salvadorskega nadškofa Oscarja Romera, ki je bil ubit leta 1980. Razglasil je tudi prvo svetnico iz rodne Argentine, Marijo Antonijo od svetega Jožefa, znano kot Mama Antula.
V zadnjih letih je imel več zdravstvenih težav, kar je sprožilo celo ugibanja, da bi lahko odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot februarja 2013 njegov predhodnik Benedikt XVI.
Leta 2021 je prestal operacijo na črevesju, leta 2023 pa so ga operirali zaradi ukleščene trebušne kile. Zaradi težav s kolenom in osteoartritisom je bil papež večkrat na invalidskem vozičku.
Februarja so ga sprejeli v bolnišnico zaradi bronhitisa, kasneje so sporočili, da ima pljučnico na obeh pljučnih krilih, zato je bil več kot mesec dni v bolnišnici. Zaradi okrevanja po bolezni se je v zadnjem času le redko pojavil v javnosti, nazadnje v nedeljo ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu.
Vir: STA
