Člani sveta zavoda so finančni načrt in plan dela za letos, v katerem med drugim računajo na nekaj večji program akutne bolnišnične obravnave, potrdili na današnji seji sveta zavoda.

Ob tem so sicer nekateri člani sveta izrazili nekaj pomislekov glede načrtovane rasti programa in tudi glede predvidenih stroškov, a je direktor bolnišnice Vladimir Topler ocenil, da je finančni načrt izvedljiv, če bo šlo vse po načrtih. Uvajajo in še načrtujejo različne ukrepe, pripravljajo tudi dodatne analize, sicer pa med drugim v zadnjem obdobju opravijo več operacijskega programa kot prej.

Vključno z lansko izgubo v višini 4,9 milijona evrov je kumulativna izguba bolnišnice konec lanskega leta znašala 18,7 milijona evrov. Tudi v prvih dveh mesecih letos je bolnišnica še poslovala s primanjkljajem v višini več kot pol milijona evrov, a glede na znane podatke za marec v bolnišnici ocenjujejo, da bo ta primanjkljaj v večji meri pokrit, skupno poslovanje v prvem trimesečju pa torej pozitivno.

Bolnišnica nadaljuje z načrtovanimi naložbami v izboljšanje zdravstvene infrastrukture in storitev. Letos načrtuje za več kot 5,2 milijona evrov naložb, od tega največ v zgradbe in medicinsko opremo. Financirala jih bo z lastnimi sredstvi in s pomočjo sredstev ministrstva za zdravje in evropskih kohezijskih sredstev.

Med drugim načrtuje nakup aparata za magnetno resonanco, dva različna rentgenska aparata, en kirurški robot in en aparat za ultrazvok. Načrtuje tudi izgradnjo novega objekta “Klošter”, prizidek k lekarni ob objektu C in drugo fazo obnove kuhinje.

Potem ko je sredi lanskega decembra v prostorih urgentnega centra v bolnišnici zaživela enota za hitre preglede, se nadaljujejo prizadevanja za vzpostavitev pediatrične nujne medicinske pomoči, je povedala strokovna direktorica bolnišnice Natalija Krajnc.

“Trenutno smo prišli do dogovora poslovnih vodstev slovenjgraške bolnišnice in regijskih zdravstvenih domov, da se uskladijo za pripravo pogodb in pozivov za vključevanje primarnih pediatrov, se pravi z nivoja zdravstvenih domov,” je dejala.

V poročilu o delu v zadnjih dveh mesecih je izpostavila tudi področje internistike, kjer se že nekaj časa spopadajo z vsakoletno epidemijo respiratornih okužb, pri tem pa imajo zaradi prostorskih omejitev težave pri izolacijah. Dodatno pa so se februarja soočili še s pojavom plesni v zunanjem montažnem kompleksu, v katerem so pred dvema letoma vzpostavili prostore razvojne ambulante.

Zaradi prisotnosti pozitivnih kultur zelo nevarnih plesni so morali nemudoma zapreti celotno enoto in se v dveh dneh preseliti v prostore nekdanjega covidnega oddelka, deloma pa tudi v ambulante pediatričnih oddelkov, je povedala Krajnc.

V poročilu pa je dodala še, da so marca uspešno pridobili podaljšanje Unicefovega certifikata novorojenčkom prijazna porodnišnica, s pomočjo donatorja pa so na oddelku za pediatrijo pridobili tudi tekaško stezo, ki jo pri delu z bolniki pulmologi in alergologi po njenih besedah s pridom uporabljajo.

Vir: STA