Temperature pod lediščem so bile, kot kaže zdaj, izmerjene tudi povsod drugod po državi. Med drugim je bilo na portoroškem letališču davi ob 7. uri minus 1,6 stopinje Celzija, v Ljubljani minus 3,4, v Novem mestu minus 5,1, na mariborskem letališču minus 5,6, v Slovenj Gradcu pa minus 6,1 stopinje Celzija.

Morebitna prizadetost sadnega drevja je odvisna od regije, mikrolokacije, lege, vrste rastline in faze razvoja, je Arso objavil na družbenem omrežju Facebook. Ob tem pa izpostavil, da je letos vegetacijski razvoj prehiteval za 10 do 14 dni in da so se zaradi visokih temperatur v preteklih dneh in tednih vse fenološke faze razvijale hitreje.

Po okvirnih podatkih s terena povsod bodisi cvetijo ali začenjajo cveteti marelice, ki pa v Slovenski Istri in na Vipavskem že zaključujejo s cvetenjem. Kritična temperatura za marelice je minus 2,9 stopinje Celzija v fazi odprtega cveta, so zapisali na Arsu.

Začenjajo cveteti tudi breskve. Kritična temperatura v fazi cvetenja je minus 2,2 stopinje, v fazi razvoja brstov pa je kritična temperatura minus tri stopinje ali nižje.

Češnje odpirajo brste, a še ne cvetijo. Pri češnjah je kritična temperatura v fazi odpiranja brstov minus 2,2 stopinje.

Hruške, jablane in slive so v fazi odpiranja brstov, ko kritična temperatura znaša minus 2,7 stopinje.

Občutljive vrste, kot je kaki, pa lahko pomrznejo tudi ob zaprtem brstu, če temperatura pade pod ledišče.

Sadjarji, ki so opremljeni s sistemom oroševanja, lahko sicer sadno drevje pred vplivom nizkih temperatur zaščitijo z oroševanjem.

Največje škode po pozebah v preteklih letih so bile leta 2012 ob pozebi sredi aprila, leta 2016 ob pozebi konec aprila, leta 2017 ob pozebi med 20. in 22. aprilom, leta 2020 ob pozebi konec marca, leta 2021 ob pozebah v marcu in aprilu ter lani ob vdoru mrzlega zraka med 17. in 22. aprilom, še kažejo podatki Arsa.

Vir: STA