Leta 1992 je Vlada Republike Slovenije 1. marec razglasila za dan civilne zaščite. Ta dan bi naj opominjal ljudi, kakšno vlogo ima civilna zaščita, kako življenjsko pomembna je pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof ter kako pomembni sta mednarodna pomoč in solidarnost tudi na tem področju. Ob tem dnevu se zahvalimo vsem, ki so prispevali pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti na nesreče, pri izvajanju zaščite in reševanja in pomoči ter pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Seveda to ni le dan civilne zaščite v ožjem pomenu besede, temveč dan vseh, ki sodelujejo na področju zaščite in reševanja (posamezniki, prostovoljne enote, službe, zavodi in gospodarske družbe, občine, policija, Slovenska vojska itd.).
Tudi v tem letu bomo praznovali ta dan in podelili priznanja Civilne zaščite. Državna slovesnost je bila včeraj, 28. februarja 2025 ob 13. uri, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na prireditvi so bila podeljena priznanja posameznikom in organizacijam, podelili so kar 32 priznanj, ki so se izkazali pri varovanju človeških življenj in lastnine ob naravnih in drugih nesrečah. Najvišje priznanje, kipec civilne zaščite, pa je letos prejel Matjaž Klarič. Predani gasilec je vodil številne zahtevne intervencije ter pomembno prispeval k razvoju gasilstva in varstva pred požarom.
V Koroški regiji imamo v tem letu 11 prejemnikov priznanj in sicer:
- Bronasti znak CZ – Vojko Belaj
- Bronasti znak CZ – Tomaž Homer
- Bronasti znak CZ – Stanko Kretič
- Bronasti znak CZ – Timetjan Lesjak
- Bronasti znak CZ – Uroš Sušec
- Bronasti znak CZ – Marjetica Tasič Bukovec
- Bronasti znak CZ – Peter Naglič
- Srebrni znak CZ – Franc Rok
- Srebrni znak CZ – Bogdan Slemenik
- Srebrni znak CZ – Nada Jeseničnik Krajnc
- Zlati znak CZ – Irena Gostenčnik
Navedena priznanja bodo podeljena na osrednji regijski prireditvi v četrtek, 13. marca 2025, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma Mežica, Trg 4. aprila 4, Mežica.
“Dejstvo je, da je slovenski sistem unikaten v evropskem in svetovnem merilu, ker ga v glavnem sestavljajo prostovoljci, ki so zelo številčni in to daje tudi tisto glavno moč, da smo pri dosedanjih nesrečah bili zelo uspešni,” je za STA povedal Behin.
Po besedah Behina so v sistemu zaščite in reševanja v zadnjih letih dosegli že številne izboljšave. Med drugim so po velikem požaru na Krasu nabavili namenska letala za gašenje. “Ta so že v lanskem letu pomagala gasilcem na terenu in tudi pripomogla k hitremu gašenju, tako da nismo imeli nekih večjih požarov,” je dejal.
Na osnovi izkušenj iz poplav so se opremili s 40 specialnimi tovornimi vozili in opremo za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah, kar predstavlja največji projekt zagotavljanja opreme za posredovanje na področju zaščite in reševanja v zgodovini Slovenije. “Vsa ta oprema močno olajša delo reševalcem na terenu in hkrati bistveno poveča varnost dela,“ je še povedal Behin.
“Ključna zadeva se je pa po našem mnenju zgodila skozi reformo samega sistema, ki se odvija dokaj nevidno širši javnosti, kar je pravilno. Prihaja do oblikovanja posebnih enot za specialno delovanje in povečane organiziranosti teh enot tako na lokalnem kot državnem nivoju. To pomeni, da vso to opremo in enote dajemo lokalnim skupnostim v uporabo, zato da dobimo dovolj veliko število pripadnikov, ki so usposobljeni in so tudi sposobni delati takoj na samem kraju, že ob prvi intervenciji,” pojasnjuje.
Posodobljeni sistem s tem po njegovih besedah odgovarja tudi na izziv zagotavljanja moštva in opreme za daljše časovno obdobje, kar se je pokazalo kot težava pri večjih naravnih nesrečah v zadnjih letih.
Vir: STA in Civilna zaščita Koroška
