Debelost je razširjena, kompleksna, napredujoča in ponavljajoča se kronična bolezen, za katero je značilna čezmerna telesna maščoba, je izpostavil predsednik društva primarij Matija Cevc. Po zadnjih podatkih je bilo leta 2020 čezmerno hranjenih 39,2 odstotkov prebivalcev Slovenije, 19,5 odstotkov pa je bilo debelih.
Prekomerna telesna masa in telesna nedejavnost skupaj povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti ter 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilci. Debeli posamezniki imajo tudi povečano tveganje za razvoj nekaterih najbolj razširjenih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dva, nastanek srčno-žilne bolezni in raka na 13 anatomskih mestih.
Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi. Ta skupaj s presežkom prostih maščob sproži vnetje s številnimi škodljivimi posledicami, denimo aterosklerozo.
Debelost je, podobno kot pri drugih srčno-žilnih obolenjih, pomemben dejavnik tveganja tudi za razvoj motenj srčnega ritma, je na konferenci ob prihajajočem svetovnem dnevu debelosti, ki bo v torek, izpostavil kardiolog Andrej Pernat. Z debelostjo je pogosto povezana arterijska hipertenzija in posledično tlačna obremenitev srca, ki vodi v zadebelitev sten prekatov in razširitev preddvorov. Prav tako neugodno vpliva na ravnovesje avtonomnega živčevja, kar poveča možnost motenj srčnega ritma.
Zdravstvene težave, povezane z debelostjo, spremljajo tudi psihološke. Pri debelih posameznikih je od otroštva do pozne starosti več tveganj za razvoj čustveno-vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz in težav na področju mišljenja.
Še posebej otroci in mladostniki lahko razvijejo socialno tesnobo, povezano z debelostjo. Kot je izpostavila klinična psihologinja Simona Klemenčič, se lahko v družbi počutijo nelagodno in ocenjevano, poleg tega imajo lahko občutek, da jih drugi obsojajo.
Neprijetne občutke pa lahko pri njih spodbuja tudi stigmatizacija debelosti, saj ljudje z njo povezujejo številne osebnostne lastnosti, kot je lenoba in prepričanje, da so manj inteligentni. “To seveda ne drži,” je predsodke zavrnila Klemenčič. Dodala je, da stigmatizacija posameznike dodatno ovira pri spremembah prehranjevalnih in gibalnih navad, kar zavira izgubo telesne teže.
Govorci so izpostavili ukrepe za zmanjšanje telesne teže. V prvi vrsti je pomemben zlasti zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost in energetsko uravnoteženo prehrano.
Spreminjanje življenjskih navad pa ni preprosto, saj je povezano z nivojem motivacije, za katero velja, da je močno nestabilna, pravi Klemenčič. Zato je pomembno, da si osebe ob hujšanju zastavijo čimbolj jasne in dosegljive cilje, kot je denimo določena količina telesne vadbe. Poleg motivacije in močne volje pa potrebujejo tudi podporo okolice, torej družinskih članov, zdravstva in šolstva.
Vir: STA
