V mesecu februarju so za obiskovalce pripravili pester abonmajski kot tudi kino program. Predstave, ki jih ta mesec izpostavljajo, so:
KINO:
Bridget Jones: Nora na fanta, romantična komedija
V novem poglavju Bridget Jones: Nora na fanta je Bridget Jones pred štirimi leti postala vdova, potem ko so njenega moža Marka Darcyja ubili na humanitarni misiji v Sudanu. Kot mati samohranilka devetletnemu Billyju in štiriletni Mabel je obtičala v stanju čustvene negotovosti, otroka pa vzgaja s pomočjo zvestih prijateljev in celo svojega nekdanjega ljubimca Daniela Cleaverja.
Pod pritiskom svoje urbane družine, Shazzer, Jude in Toma, sodelavke Mirande in ginekologinje, da naj si ustvari novo pot do življenja in ljubezni, se Bridget vrne v službo in celo preizkusi aplikacije za zmenke, kjer jo kmalu začne zasledovati sanjski in navdušeni mladenič. Bridget zdaj žonglira med službo, domom in romanco, se spopada s sodbami popolnih mam v šoli, jo skrbi za Billyja, ko se bori z odsotnostjo svojega očeta, in se zaplete v vrsto nerodnih interakcij s sinovim učiteljem.
Emilia Perez, komedija/kriminalka
Narkotriler, drama o spolni tranziciji, muzikal, telenovela, komedija: film Jacquesa Audiarda (Rja in kost, Dheepan) se tako kot njegova naslovna junakinja izmika oznakam in nenehno spodnaša naša pričakovanja. Eden najbolj nagrajevanih filmov sezone in resen kandidat za oskarje.
Rita, briljantna, a podcenjena odvetnica, nekega dne prejme nepričakovan klic: zloglasni vodja narkokartela Manitas jo želi najeti, da bi mu pomagala uresničiti načrt, ki ga skrivaj pripravlja že leta: postati ženska.
GLEDALIŠČE:
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: BOJ NA POŽIRALNIKU, Prešernovo gledališče Kranj
Vorančev Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnili v zgodovinski spomin slovenskega naroda. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«, še ne do konca izrečene plasti neizmerno krute zgodbe. V bitki z zemljo in v bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je s svojo krutostjo zaznamovalo generacije in generacije. In mi smo »vnuki svojih dedov«; prav o tem nam želi spregovoriti Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde svojo pot do krutosti. Režiser Jernej Lorenci se bo tematike krutosti ter boja za preživetje dotaknil na svoj pretanjen in radikalen uprizoritveni način.
Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj
Sławomir Mrożek: TANGO, SNG Drama Ljubljana
Odsotnost norm je postala vaša norma.
In tako se lahko upiram samo vam, se pravi vaši odpravi vseh norm.
Sławomir Mrożek, Tango
V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse.
Absurd in groteskna komika Tanga se začneta prav v spopadu generacij, ki poskušata kot na šahovnici svet razstavljati in ga sestavljati nazaj. Obe strani sta prepričani o svojem prav in obe skoraj urarsko natančni v svojih postopkih. Mrożek to bojno polje še radikalizira, ko gleda na kolesje sveta skozi mikrooptiko družine. Z ene strani družinskega omizja tako kričijo maksime popolne svobode in opuščanja vseh pravil in konvencij, z druge pa red, smisel in brezkončnost birokratskih obrazcev, zahtev in norm. A jasno je eno: nič od tega ne more rešiti sveta, lahko pa ga – vsakič znova – le še malo bolj vrže s tečajev. Vse očitneje se kaže, da radikalnost reda, urejenosti in smisla ni nič manj nevarna kot radikalnost kaosa, svobode in nesmisla.
Tako Tango z mehanizmom komičnega stroja postaja natančna vivisekcija odnosov v zaostrenem času, ki – kljub nenehnemu poigravanju s konvencijami in žanri – nimajo nobenih barier in so zato lahko do konca brutalni. Konec sveta je namreč tu in na obzorju ni nobene slutnje kakršne koli zmage ali odrešitve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.
Luka Marcen
Več o abonmajih, kino sporedu in ostalih predstavah boste našli na tej povezavi.
Vabljeni, da si katero od odličnih predstav v Kulturnem domu Slovenj Gradec ogledate tudi v februarju.
