Kot je za STA povedal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Timotej Kozelj, bodo temperature naslednje dni pod lediščem, čez dan pa med nič in pet stopinj Celzija. Sneg se bo tako obdržal vsaj tam, kjer je zapadla večja količina, kjer pa ga je zapadlo le nekaj centimetrov, bi ga znalo na sončnih legah že pobrati.
Med večjimi slovenskimi kraji se z najbolj belim božičnim vzdušjem lahko pohvalijo v Logatcu, kjer imajo do 30 centimetrov snega, na Vrhniki ga je okoli 20, v Postojni pa 15 centimetrov. Okoli 30 centimetrov debelo snežno dejo imajo tudi v Babnem polju ter Novi vasi na Blokah, medtem ko ga je v Ljubljani okoli štiri centimetre.
Ciklon, ki je zadnje dni vplival na vreme v Sloveniji, je še bolj izdatno s snegom obdaril nekatere kraje južneje od nas, predvsem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kje sneži že kar nekaj dni.
Sicer pa belega božiča v Sloveniji zadnjih 20 let praktično ni bilo, so pa bili božični dnevi bolj zasneženi v drugi polovici 20. stoletja, a še vedno ne vsako leto. Božič tako tudi v preteklosti ni bil vedno bel.
V zadnjih šestih desetletjih je bila po podatkih Arsa približno polovica Slovenije na 25. december prekrita s snegom manj kot pol božičnih dni, je pa opazen trend, da so bili božični dnevi bolj zeleni predvsem po letu 2000.
V Ljubljani je bila od leta 1961 do 2000 snežna odeja na božični dan debela najmanj dva centimetra 18 božičev, kar je skoraj polovica teh prazničnih dni v tem obdobju. Razmere so se precej spremenile po letu 2000, saj je bila prestolnica zasnežena le dva božiča, zadnjič leta 2003.
Zelo podobno je bilo v Mariboru, kjer so prav tako od leta 2000 imeli dva bela božiča, zadnjega leta 2007, medtem ko so imeli od leta 1961 do 2000 bel skoraj vsak drugi božič.
Med kraji, kjer se največkrat razveselijo belega božiča, so Rateče, tik ob tromeji z Italijo in Avstrijo. Od leta 1961 do 2021 so imeli le devet zelenih božičev, od tega pet od leta 2010 do 2020. Letos imajo tam 20 centimetrov snega.
Tudi po drugih krajih po Sloveniji je opaziti trend, da je več zelenih božičev predvsem v zadnjih desetletjih, medtem ko so se v drugi polovici 20. stoletja večkrat zbudili v belo jutro.
Sicer pa v zadnjih 60 letih niti enkrat niso doživeli belega božiča na obali, medtem ko je rekorder v belih božičih Kredarica, kjer so prvo in za zdaj edino zeleno jutro zabeležili leta 2015.
Vir: STA