Presejalni program Svit praznuje 15-letnico delovanja

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke Svit praznuje 15-letnico delovanja.

Vodja programa Dominika Novak Mlakar poudarja, da so v tem času odkrili več kot 4100 rakov debelega črevesa in danke, večino v zgodnjem stadiju, ko bolniki ne potrebujejo dodatnega onkološkega zdravljenja.

Novak Mlakar je ob robu današnjega strokovnega srečanja programa Svit dejala, da so v 15 letih dosegli zelo dobre rezultate, ob odkritih rakih pa so odkrili tudi več kot 31.700 predrakavih sprememb, ki so jih odstranili med kolonoskopijo in s tem preprečili nastanek raka.

Program Svit je pomembno doprinesel k znižanju pojavnosti raka debelega črevesa in danke. Pred uvedbo organiziranega populacijskega presejanja je bil to rak, ki je bil najpogosteje odkrit pri obeh spolih, skupaj s sistematičnim izvajanjem presejanja pa je zdrsnil po pogostosti na četrto mesto med novoodkritimi raki,” je poudarila.

Odzivnost na vabila je 65odstotna, a si želijo boljše, vsaj 70odstotne. Novak Mlakar opozarja, da se slabše odzivajo moški, in sicer za dobrih 11 odstotnih točk. “Zato moramo iskati načine, pristope, kako jih motivirati, oziroma vstopati v okolje, kjer je več moške populacije,” meni.

V programu nagovarjajo ženske in moške v starosti med 50 in 74 let, vabilo pa na vsaki dve leti dobijo po pošti. Vodja programa ob prejemu vabila ljudem svetuje, naj o programu premislijo, če potrebujejo dodatne informacije, pa naj se obrnejo na klicni center programa Svit, osebnega zdravnika, referenčno medicinsko sestro, zdravstvene delavce v centru za krepitev zdravja ali na nevladne organizacije, ki delujejo na področju spodbujanja preventive.

Na vabilo se je sigurno dobro odzvati, ker sodelovanje v programu zmanjšuje tveganje, da bi bil rak debelega črevesa ali danke oziroma predrakava sprememba odkrita prepozno,” je povedala Novak Mlakar.

Dodala je, da tako kot ženske redno hodijo na pregled h ginekologu ter na mamografijo v programu Dora, je prav, da se odzovejo tudi na vabilo v program Svit. “Poseben izziv pa so gospodje. Tako kot vsako leto peljejo svoj avto na servis, je pomembno poskrbeti tudi zase. Naše zdravje je tisto, ki nam bo omogočilo, da bomo dolgo in zdravo živeli. Naj ne bodo strah, sram oziroma teme, kot so prebava, odvajanje ali blato, razlog, da o tem ne bomo govorili ali da se za sodelovanje ne bomo odločili,” je prepričana.

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa so sporočili, da je Svit eden najuspešnejših javnozdravstvenih programov v Sloveniji, ki je prispeval k reševanju številnih življenj, povečal ozaveščenost o raku ter spodbudil prebivalce k preventivni skrbi za svoje zdravje. Izvajati so ga začeli leta 2009.

Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami med 50. in 74. letom starosti s pomočjo preprostega testa ugotoviti prikrite sledi krvavitev v blatu. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa napotijo na kolonoskopski pregled, na katerem ugotovijo vzrok krvavitve. Če med kolonoskopijo najdejo spremembe na steni debelega črevesa in danke, morda tudi rakave spremembe, te v večini primerov odstranijo že med preiskavo, s čimer preprečijo nastanek ali napredovanje raka.

Novak Mlakar je ob robu današnjega strokovnega srečanja programa Svit za STA dejala, da so v 15 letih dosegli zelo dobre rezultate, ob odkritih rakih pa so odkrili tudi več kot 31.700 predrakavih sprememb, ki so jih odstranili med kolonoskopijo in s tem preprečili nastanek raka.

“Program Svit je pomembno doprinesel k znižanju pojavnosti raka debelega črevesa in danke. Pred uvedbo organiziranega populacijskega presejanja je bil to rak, ki je bil najpogosteje odkrit pri obeh spolih, skupaj s sistematičnim izvajanjem presejanja pa je zdrsnil po pogostosti na četrto mesto med novoodkritimi raki,” je poudarila.

Odzivnost na vabila je 65-odstotna, a si želijo boljše, vsaj 70-odstotne. Novak Mlakar opozarja, da se slabše odzivajo moški, in sicer za dobrih 11 odstotnih točk. “Zato moramo iskati načine, pristope, kako jih motivirati, oziroma vstopati v okolje, kjer je več moške populacije,” meni.

V programu nagovarjajo ženske in moške v starosti med 50 in 74 let, vabilo pa na vsaki dve leti dobijo po pošti. Vodja programa ob prejemu vabila ljudem svetuje, naj o programu premislijo, če potrebujejo dodatne informacije, pa naj se obrnejo na klicni center programa Svit, osebnega zdravnika, referenčno medicinsko sestro, zdravstvene delavce v centru za krepitev zdravja ali na nevladne organizacije, ki delujejo na področju spodbujanja preventive.

“Na vabilo se je sigurno dobro odzvati, ker sodelovanje v programu zmanjšuje tveganje, da bi bil rak debelega črevesa ali danke oziroma predrakava sprememba odkrita prepozno,” je povedala Novak Mlakar.

Dodala je, da tako kot ženske redno hodijo na pregled h ginekologu ter na mamografijo v programu Dora, je prav, da se odzovejo tudi na vabilo v program Svit. “Poseben izziv pa so gospodje. Tako kot vsako leto peljejo svoj avto na servis, je pomembno poskrbeti tudi zase. Naše zdravje je tisto, ki nam bo omogočilo, da bomo dolgo in zdravo živeli. Naj ne bodo strah, sram oziroma teme, kot so prebava, odvajanje ali blato, razlog, da o tem ne bomo govorili ali da se za sodelovanje ne bomo odločili,” je prepričana.

V prihodnosti si tako želijo izboljšati odzivnost, vključiti čim več moških, dostopati do ljudi v populaciji, ki imajo drugačne potrebe, in biti vključujoči. Pripravljajo tudi strokovne smernice, skrbijo za kakovost in mrežo, kjer opravljajo dodatne preiskave, kolonoskopije. Želijo si tudi digitalizacije programa, in sicer možnosti elektronske prijave v program.

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa so sporočili, da je Svit eden najuspešnejših javnozdravstvenih programov v Sloveniji, ki je prispeval k reševanju številnih življenj, povečal ozaveščenost o raku ter spodbudil prebivalce k preventivni skrbi za svoje zdravje. Izvajati so ga začeli leta 2009.

Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami med 50. in 74. letom starosti s pomočjo preprostega testa ugotoviti prikrite sledi krvavitev v blatu. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa napotijo na kolonoskopski pregled, na katerem ugotovijo vzrok krvavitve. Če med kolonoskopijo najdejo spremembe na steni debelega črevesa in danke, morda tudi rakave spremembe, te v večini primerov odstranijo že med preiskavo, s čimer preprečijo nastanek ali napredovanje raka.

Vir: STA

Dogodki

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke Svit praznuje 15-letnico delovanja.