Kultura dialoga je osnova demokratične in pluralne družbe, v kateri vlada zaupanje in v kateri sodelovanje ni enostranska pot, ampak zavezništvo. Brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb, je Svetina dejal v poslanici. Kultura dialoga je po njegovih besedah osnova družbe, v kateri se vsak zaveda svoje odgovornosti za skupni napredek, v kateri štejejo dejanja, ne pa besede in obljube.
V sodelovanju in dialogu, ki sta ključna gradnika pravičnosti, lahko boljši jutri ustvarimo tukaj in zdaj, je prepričan. Pri iskanju napredka je po njegovih besedah nujno širjenje kulture dialoga, saj lahko le z dobrim v sebi nagovarjamo dobro v drugem.
Institucija Varuha, ki v teh dneh obeležuje 30 let delovanja, je v tem času obravnavala skoraj 88.000 primerov ljudi. Na Varuha so se obrnili, ker jih je oblast spregledala, zanemarila ali posegla v njihove pravice in svoboščine, je povedal.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je opozoril na tokratno geslo mednarodnega dneva, ki se glasi: Naše pravice, naša prihodnost, takoj. Po njegovih besedah nas opominja, da gre pri človekovih pravicah za gradnjo prihodnosti – takoj.
“Neenakosti v svetu se poglabljajo. Konflikti se krepijo. Mednarodno pravo se namerno krši. Avtokratstvo se širi, medtem ko se civilni prostor krči. Sovražni govor podžiga diskriminacijo, delitve in neposredno nasilje. Pravice žensk pa nazadujejo tako na zakonski ravni kot v dejanskem življenju,” je kritičen. Človekove pravice so po njegovem opozorilu nedeljive, pa naj gre za ekonomske, državljanske, kulturne ali politične. Zavzeti se moramo za spoštovanje vseh pravic – vedno, je pozval.
Po njegovem mnenju je treba zaceliti delitve in graditi mir, odpraviti vzroke za revščino in lakoto ter zagotoviti zdravstvo in šolstvo za vse. Hkrati se je zavzel za krepitev pravic in enakih možnosti za ženske, deklice in manjšine. Prav tako zagovarja demokracijo, svobodo medijev in delavskih pravic. Velik pomen vidi v zavzemanju za pravico do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja in v zaščiti borcev za človekove pravice pri njihovem življenjsko pomembnem delu.
Pakt za prihodnost, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela septembra v New Yorku, je po njegovi oceni okrepil zavezanost mednarodne skupnosti k spoštovanju splošne deklaracije človekovih pravic.
Ob mednarodnem dnevu se bo danes tudi pri nas zvrstilo več dogodkov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo na slovesnosti podelila priznanje predsednice za delo na področju človekovih pravic. Na okrogli mizi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bodo razpravljali o zaposlovanju in varstvu pravic tujih delavcev na trgu dela v Sloveniji, Mirovni inštitut pa bo organiziral predavanje mirovnega aktivista iz Ukrajine Jurija Šeljaženka o miru kot človekovi pravici.
Generalna skupščina ZN je za mednarodni dan človekovih pravic določila 10. december, ker je na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine.
Vir: STA
