Koroški Radio je po slovenjgraških kandidatih v svoj studio povabil še županske kandidate za občino Ravne na Koroškem, tudi tokrat so bili prisotni štirje kandidati: aktualni župan Tomaž Rožen (neodvisni s podporo Liste Rožen), Mojca Erjavec (NSi), Vilko Černovšek (Levica) in Zlatko Halilovič (DeSUS). Soočenje je povezoval novinar Marko Vrečič, za odgovore je imel vsak kandidat na voljo minuto časa, dovoljene so bile tudi polminutne replike.
Soočenje kandidatov za župana občine Ravne na Koroškem
V živo iz Koroški radio Slovenj Gradec, kjer poteka soočenje kandidatov za župana občine Ravne na Koroškem. Tomaz Rozen Mojca Erjavec Zlatko Halilovič Vilko Černovšek
Objavil/a Koroške Novice dne Sreda, 14. november 2018
Razlogi za kandidaturo
Erjavčeva je kot prva dejala, da je možno v občini storiti veliko več na področju črpanja evropskih sredstev, pri čemer bi unovčila svoje pretekle izkušnje iz Bruslja. Černovšek meni, da občina Ravne zaostaja za ostalimi slovenskimi občinami, težave vidi predvsem v skrbi za starejše in mlade, ki se izseljujejo, želi, da se občina vrne tja, kjer je nekoč že bila.
Po besedah Rožena se še vedno najdejo izzivi za nadaljnji mandat, pri tem izpostavlja javorniški dvorec, Rimski vrelec in Ivarčko jezero, dodaja, da ima občina najvišje plače v celotni regiji, poskrbeti želi tudi za ranljive skupine. Halilovič se je za kandidaturo odločil po dveh mandatih v občinskem svetu, pravi, da ima odgovore na nerešena vprašanja, ki pestijo občino. Strinja se, da je potrebno v občino privabiti več mladih.
Ravenski bermudski trikotnik (Rimski vrelec – Ivarčko jezero – dvorec Javornik)
Rožen pravi, da je bilo sprva v interesu občine, da se Rimski vrelec in javorniški dvorec prepustita zasebnikom. Ko so sprevideli, da tako ne gre so oboje odkupili, v prihodnje želijo v občinsko last pridobiti tudi Ivarčko jezero, kjer bi ustanovili javni park. Halilovič je dejal, da je potrebno pripeljati tuje investitorje, ker občina nima zadostnih sredstev, da bi sama poskrbela za rešitev kompleksov.
Po mnenju Černovška je potrebno Rimski vrelec in Ivarčko jezero reševati kot celoto, prihodnost dvorca Javornik pa vidi v obliki doma starostnikov. Erjavčeva bi za namene doma uporabila kompleks Rimskega vrelca, pri čemer bi ohranila njegovo bogato tradicijo in zgodovino. Halilovič priložnost Rimskega vrelca vidi v turistično športnem rekreacijskem centru, dom pa bi sam vpeljal bližje urbanemu centru ravenske občine.
Gospodarstvo v občini
Černovšek meni, da kljub uspešnemu poslovanju železarske industrije občina od tega nima nič, plače so prenizke, večina dobička pa gre v Ljubljano. Rožen podpira dvig plač ob pogoju, da podjetja ustvarijo dovolj velik presežni dobiček. Navaja, da je občina v zadnjem mandatu počrpala zelo veliko evropskih sredstev, veliko je vlagala v poslovno cono, saj se zaveda pomembnosti gospodarstva.
Halilovič je dejal, da občina nima pripravljene sheme za deficitarne poklice, ni ustrezne prometne infrastrukture, ki je v smislu gospodarstva pomembna, za bolj celostni gospodarski razvoj se zavzema tudi Erjavčeva.
Vrtec in promet
Izgradnja vrtca je po Halilovičevih besedah nujno potrebna, brezplačen vrtec bi zagotovil vsakemu drugemu in nadaljnjemu otroku v družini. Za rešitev premajhnega števila parkirnih mest bi zgradil parkirno hišo na področju mestne tržnice. Po besedah Rožena je vrtec že v postopku projektiranja, problem parkiranja vidi v prevelikem številu stanovalcev na določenih lokacijah, opozarja, da občina ne more graditi privatnih parkirnih prostorov.
Černovšek bi se gradnje vrtca lotil bolj premišljeno, saj meni, da gre za investicijo z dolgim rokom uporabe, za razbremenitev prometa si želi tudi obvoznico. Erjavčeva poleg gradnje novega vrtca predlaga tudi obnovitev že obstoječih, javno parkirno hišo bi zgradila na Javorniku.
Težave podeželja
Halilovič težavo vidi v tem, da na občini ni programa za urejanje cest. Rožen se s tem ne strinja, poudarja, da so v navezavi z manjšimi lokalnimi skupnostmi pripravili program urejanja občinskih cest, ki se že izvaja. Erjavčeva bi spremenila pristop občine k podeželju, meni, da se mu ne namenja dovolj pozornosti, poleg gradnje cest bi spodbujala tudi lokalno pridelavo. Černovšek se zaveda, da ni dovolj asfaltiranje cest, te ceste je potrebno tudi vzdrževati.
Mnogo občanov se pritožuje nad onesnaženim zrakom in visoko prisotnostjo prašnih delcev, predvsem na področju ravenske železarne in njene okolice. Rožen glede tega napoveduje gradnjo nove merilne postaje za merjenje prašnih delcev v zraku, s katero bi bolje pristopili k reševanju problematike. Halilovič se strinja z Roženom, dodaja, da bi za boljše okolje morala več storiti predvsem država. Erjavčeva se zavzema tudi za večjo ozaveščenost občanov o ohranjanju zdravega okolja.
