Urgentni center Slovenj Gradec ima prostore v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v neposredni bližini pa je tudi ZD Slovenj Gradec. Ta bi skladno s pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči moral program dežurne službe izvajati v enoti za hitre preglede v urgentnem centru. Tako je bilo od vzpostavitve delovanja urgentnega centra leta 2016 do epidemije covida, ko so dejavnost vrnili v prostore ZD. To je predstavljalo odstop od državne ureditve, je za STA pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Ta je že dlje časa vključen v reševanje situacije na Koroškem, ki je, kot je poudaril, kompleksna. Zaradi neurejenih razmer je velikokrat nastala zmeda pri bolnikih, ki so potrebovali pomoč, hkrati pa so na obremenitve in neurejenost razmer opozarjali tudi zdravniki tako v ZD kot v bolnišnici.
Po vrsti sestankov so vpleteni dosegli dogovor, da se bodo v enoto za hitre preglede urgentnega centra v prihodnje vključevali tudi zdravniki s primarne ravni iz drugih koroških zdravstvenih domov, ne le iz ZD Slovenj Gradec, kar je po besedah Marjete Vaupot velik dosežek.
Tudi Kordež je potrdil, da se bodo v enoto za hitre preglede glede na kadrovske zmožnosti vključevali tudi zdravniki iz zdravstvenih domov Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Dravograd, pa tudi Zdravstveno reševalnega centra Koroške in specializanti v bolnišnici. “To ni nobena reorganizacija, ampak je ponovna vzpostavitev stanja, kot bi moralo biti, kot je predpisano,” je dodal.
Kordež glede na pretekle dogovore pričakuje, da bo tako vzpostavljena ureditev zaživela s 1. decembrom ali kakšen dan kasneje. Vaupot pa pravi, da se za nekatere podrobnosti še dogovarjajo, med drugim glede vključevanja tudi pediatrov v to dežurno službo.
Točnega začetka delovanja v enoti za hitre preglede tako ne želi napovedovati. Bodo pa, ko bodo vse podrobnosti dogovorjene, o tem ustrezno obvestili javnost. Je pa povedala, da zaradi tega iz ZD Slovenj Gradec ne odhaja noben zdravnik, ampak gre pri dveh napovedanih odhodih za povsem osebne razloge.
“Z vidika dostopa do storitev bo za paciente boljše, ker bo enotna vstopna točka v urgentnem centru. Kar se tiče ukrepanja na terenu, pa se absolutno nič ne spremeni,” je glede izvajanja nujne medicinske pomoči na Koroškem še dejal Kordež. Glede opozoril, da tudi prostorska ureditev za tako načrtovano delo enote za hitre preglede v urgentnem centru tam ni primerna, pa je povedal, da je v prihodnje načrtovana gradnja prizidka.
Na poročanje nekaterih medijev glede razmer na področju nujne medicinske pomoči na Koroškem so se odzvali v sekciji reševalcev v zdravstvu. Zagotavljajo, da se terenska oskrba bolnikov in poškodovancev na Koroškem ne bo poslabšala.
“Koroška regija ostaja primer dobre prakse, saj je na njenem območju vzpostavljen učinkovit sistem mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Pet mobilnih enot nujnih reševalnih vozil je v regiji strateško razporejenih, z namenom zagotavljanja hitre odzivnosti in ustreznih dostopnih časov,” so zapisali pri sekciji, ki deluje pod okriljem Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Izrazili so podporo izjavam direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Vladimirja Toplerja in državnega sekretarja Denisa Kordeža glede načrtovane optimizacije dela urgentnega centra v slovenjgraški bolnišnici. “Verjamemo, da bo ta optimizacija dodatno prispevala k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene oskrbe v regiji,” so navedli v sekciji reševalcev v zdravstvu.
Vir: STA
