“Zasvojenosti ne vplivajo le na posameznika, temveč imajo širši družbeni in ekonomski vpliv. Kadar je posameznik zasvojen z neko aktivnostjo, to posega v njegove odnose, delo, zmožnosti ter telesno in duševno zdravje,” je poudarja generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec. Zato je po njegovih besedah pomembno širiti zavest in razumevanje o teh tveganjih ter poiskati učinkovite rešitve za obvladovanje nekemičnih zasvojenosti.
Gre za zasvojenosti, ki ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi posledic določenega vedenja ali aktivnosti. Mednje sodijo digitalna zasvojenost in številne druge, denimo zasvojenost z delom, nakupovanjem, hrano in telesno vadbo.
Gabrovec je na konferenci, ki se je je udeležilo okoli 250 različnih strokovnjakov, dejal, da področje nekemičnih zasvojenosti obravnava nacionalni program duševnega zdravja Mira. Izpostavil je še dva programa za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, ki od lani delujeta v okviru zdravstvenega sistema. To sta program za obravnavo nekemičnih zasvojenosti pri odraslih v Psihiatrični bolnišnici Idrija in program v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna za otroke in mladostnike, ki deluje v sodelovanju s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Problematiko digitalne zasvojenosti naslavljajo tudi strokovnjaki v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrih za duševno zdravje odraslih po državi, pomembno delo pa opravljajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo različne oblike pomoči.
“Digitalizacija in hitri tehnološki napredek sta ustvarila svet, ki je bolj povezan kot kadarkoli prej, a je tudi poln pasti. Ne smemo spregledati ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki,” je še poudaril Gabrovec.
“Stanje je na tem področju zaskrbljujoče,” je poudarila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za javno zdravje Vesna Marinko.
Skoraj devet odstotkov mladostnikov poroča o znakih problematične rabe družbenih medijev. Delež mladih, ki dnevno igrajo spletne igre, pa se je od leta 2018 povečal, in sicer z 19 odstotkov na 23,5 odstotka. Več kot polovica jih nameni tem dejavnosti več kot tri ure dnevno. “Ti podatki nas opominjajo, da so potrebni še intenzivnejši in celoviti ukrepi,” je poudarila Marinko.
Njihove posledice so lahko enako problematične kot pri tako imenovanih tradicionalnih oziroma kemičnih zasvojenostih.
Vir: STA
