Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je prepričana, da bi morali po lokalni hrani posegati celo leto in ne zgolj v tednu slovenske hrane. “Slovenska hrana je veliko več kot obrok. Je simbol naše dediščine, narave, ki nas obdaja, in ljudi, ki skrbijo za njeno pridelavo. Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža in bogata s hranili. Pomembno je, da krepimo zavest o lokalni hrani,” je dejala. Poudarila je, da bi bili brez kmetijskih zemljišč krožniki prazni, zato se bo še naprej zavzemala za njihovo zaščito.
Predstavniki različnih organizacij se strinjajo, da je zelo pomembno uživati zdravo hrano, kar lokalna hrana nedvomno je. Potrošnik pa s kupovanjem lokalne hrane podpira tudi slovenske kmete, kar bi moral početi vse leto.
Pomen uživanja lokalne hrane je na konferenci Moja izbira je lokalna hrana izpostavil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. “Ko uživamo lokalno hrano, podpiramo lokalne kmete, ohranjamo slovensko zemljo, ki je obdelana, in prispevamo k manjši obremenitvi okolja. Tako se z vsakim obrokom povežemo s tradicijo, ki nas opominja na vrednote preprostosti in skrbi za bližnjega,” je poudaril. Dostop do kakovostne lokalne hrane pa krepi tudi zdravje, zato je zelo pomembno, da je uživajo starejši, je dodal.
Lokalno pridelana hrana je bolj sveža, bolj hranljiva in predvsem okusnejša.
Direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Rado Kostrevc je menil, da je prehrana v slovenskih šolah zelo dobro organizirana. Bi pa po njegovi oceni znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema lahko razvijali tako tradicijo prehranjevanja lokalnega okolja kot tudi skrbi za zdravo prehrano.
Da je tradicionalni slovenski zajtrk eden uspešnejših projektov, je izpostavila Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo RS. “V njem sodeluje več kot 90 odstotkov osnovnih šol,” je dejala Simčič.
Vlada je sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki ga je na pobudo več stanovskih organizacij predlagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejela decembra lani. Potekal bo vsak tretji teden v novembru, ko se bo na petek zaključil s tradicionalnim dnem slovenske hrane. Vsak tretji petek v novembru namreč od leta 2011 na pobudo čebelarske zveze poteka tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje.
Namen tedna slovenske hrane je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske in lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbuditi zdrav način prehranjevanja.
Vir: STA
