Na NIJZ opozarjajo, da poleg kemičnih zasvojenosti, kot sta zasvojenost z alkoholom in s prepovedanimi drogami, poznamo tudi nekemične zasvojenosti, med njimi zasvojenost z digitalnimi tehnologijami.
Zasvojenosti pomembno vplivajo na posameznikovo zdravje in njegove odnose z bližnjimi, delovne zmožnosti in na kakovost življenja, zato ne glede na vrsto spadajo pod pomembne dejavnike tveganja za duševno zdravje.
Zloraba različnih substanc in škodljiva vedenja pogosto služijo kot mehanizem hipne razbremenitve stiske in omogočajo zgolj začasen pobeg pred težavami, ki pa se nerešene začnejo sčasoma kopičiti. Posameznik se po tej poti postopoma zaplete v vrtiljak nenehnih izgub, zaradi česar postane reševanje težav in zdravljenje težko in dolgotrajno.
Večina ob besedi zasvojenost pomisli na zlorabo drog, vendar pa ima beseda večjo razsežnost. Poleg kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo tudi alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, obstajajo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, med katere spada zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi sodobnimi tehnologijami. Nekemične zasvojenosti predstavljajo vedno večji izziv na področju javnega zdravja, opozarjajo na NIJZ.
Da je v zadnjih letih vse bolj pogosta digitalna zasvojenost in prekomerna raba interneta, pa ugotavljajo v centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout. Napačna predstava o digitalni zasvojenosti je, da danes vsi preveč časa preživijo pred zasloni in je zato ta zasvojenost normalna, je pojasnila Mija Repenšek iz Logouta. Digitalna zasvojenost tako narašča, v družbi pa manjka zavedanje, da je to huda težava.
Ocenila je, da so za to zasvojenost najbolj dovzetni mladi, ki v digitalnem svetu iščejo potrditev, ki je morda v realnosti ne dobijo. V digitalnem svetu lahko oseba svojo realnost ustvari sama in je tako lepa, pametna in bogata, je dodala Repenšek.
O zasvojenosti lahko govorimo, ko ima oseba potrebo čedalje več časa preživeti za zaslonom in zato zanemarja gibanje in spanje ter izgubi željo po druženju s prijatelji in navezovanju socialnih stikov. Znak zasvojenosti je tudi povečanje tolerance, kar pomeni, da ima oseba potrebo čedalje več časa preživeti za zaslonom. Raba naprave oziroma interneta dobi v posameznikovem življenju osrednjo vlogo in brez nje doživlja občutek nemira, tesnobe in razdražljivosti.
Vir: STA
