Večnamenska dvorana v Kotljah je na petkov večer, 25. 10. 2024, gostila prireditev ob 27-letnici Kuharjevih dnevov.
Tradicionalno prireditev že dolga leta ob zaključku Kuharjevih dnevov kot spomin na Kuharjev rod prirejajo v Kotljah. Spomin na Kuharjeve v ljudeh pod Uršljo goro še vedno živi. Pa niso bili samo bratje, bila je tudi sestrica Ana, ki pa je že v rani mladosti umrla. Poleg najstarejšega brata, pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, je bil še Lojz, široko razgledan človek in vizionar, vpet v takratna pomembna zgodovinska dogajanja in duhovne premike. Alojz je končal pet fakultet, pridobil dva doktorata in bil v svojem času najbolj izobražen Korošec, žal v Jugoslaviji krivično prezrt in zamolčan. Najmlajši brat Avgust je bil strokovnjak za področje racionalizatorstva in varstva pri delu ter dolgoletni urednik Koroškega fužinarja. Ivan Kuhar, za domače Anza, je bil razgledan in zaveden kmet. Ker so se ostali bratje zgodaj raztepli po svetu je Ivan ostal edina pomoč materi in očetu.
Slavnostna akademija ob Kuharjevih dnevih je letos potekala z izjemnim slovenskim pisateljem, dramatikom, scenaristom in politikom, tokrat slavnostnim govornikom Tonetom Partljičem.
Med drugim je omenil, da je zanj izredna čast, da sme spregovoriti na Kuharjevih dnevih. Dejal je: ”Po svoje je vse skup prekrito z neko sicer slavnostno in častno mislijo, po drugi strani pa je tudi precej žalosti.”
Govoril je o Kuharjih, družini, tudi tisti, ki jo je spoznal zdaj ob pisanju. Prvi del svojega nastopa je obsegal odlomek iz proze, ki jo piše. Opis pogreba Voranca kakor mu je o njem govorila Vorančeva žena Marija. Povedal je nekaj svojih misli o njegovi pisateljski in človeški veličini in veličini žene in dveh hčera, ki so ga čakale in čakale, a nikoli zapustile ali izdale. Nadaljeval pa z besedami: ”V romanu, ki ga pišem, pa bom seveda zaključil z Vorančevim pogrebom.“
V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci in učenke Osnovne šole Koroških jeklarjev, podružnične osnovne šole Kotlje. Folklorna skupina se je predstavila s spletom otroških rajalnih iger (Rdeče češnje rada jem, Abraham ma sedem sinov, Potujemo v Betlehem). Njihov otroški pevski zbor pa je zapel: Sukala bi se moja mala in pesem Prijateljstvo.
Program je zaključil MePZ Rožmarin, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Kotlje. Predstavil so se s petjem pod vodstvom zborovodkinje gospe Irene Glasenčnik, zapeli so: Čas in mi ter Na jezeru.
Zanimiv in že tako pester slavnostni večer je obogatila dr. Inge Breznik (rojena kot Šipek-Vodnjov). Korošica, ki je vnukinja koroškega kulturnika Mitje Šipka. Glasba ji je bila položena v zibelko, tudi sedaj se profesionalno ukvarja z glasbo. Končala je doktorat iz didaktike glasbe. Zaposlena je na Zavodu RS za šolstvo kot svetovalka učiteljem glasbe na osnovnih, srednjih in glasbenih šolah. Petje je njena strast, za katero želi navdušiti vse okoli sebe. Leta 2017 je dobila nagrado Jabolko navdiha od predsednika RS, leta 2023 pa Nagrado RS za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva.
Prisluhnili smo dvema pesmima: Z nobenim purgarjem k’ne grem jaz tavšat, ta koroška ljudska je bila menda našemu Vorancu najbolj ljuba in Čej so tiste stezice, ki jo zapela v spomin na Špelo Šipek. Tretjo Počiva jezero v tihoti pa si je zaželel slavnostni govornik.
Večer je s prepletanjem besed popestrila povezovalka Špela Šavc, ki je tudi pozdravila vse nastopajoče in obiskovalce.
Organizatorji prireditve posvečene Kuharjevi družini so bili Občina Ravne na Koroškem, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ravne in Kulturno društvo Kotlje.
Danes, v soboto ob 9. uri je potekal tradicionalni pohod po Vorančevi poti. Isti dan bo v Kotljah, ob 18. uri obeležitev 30 let Lovskega okteta LD Prežihovo Kotlje, v nedeljo ob 10. uri pa še proslava ob krajevnem prazniku.
Vir: Ravne.si
