Po slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991, ko so zbrano množico že preletavala letala takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), so enote JLA v skladu s sklepom jugoslovanske vlade krenile proti mejnim prehodom z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Jugoslovanska vlada je želela s tem “zavarovati enotnost SFRJ”. Vodstvo nove države se je temu uprlo in sledil je spopad jugoslovanske vojske z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.
Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ so deseti dan vojne, 7. julija 1991, ob posredovanju Evropske skupnosti na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. Vendar so takratne jugoslovanske oblasti še pred iztekom roka spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji. Glede na to so stekli pogovori o odhodu JLA.
Umik je potekal prek Luke Koper. Zadnji vojak JLA jo je zapustil 25. oktobra ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje sicer zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.
Slovenija se je zavezala, da bo pripadnikom armade ob dokončnem umiku zagotovila vso varnost, armada pa je morala vrniti oborožitev in opremo, ki je bila last Teritorialne obrambe. Po oceni takratnega ministra za informiranje Jelka Kacina je JLA iz Slovenije odpeljala vse, kar je lahko, zlasti težjo oborožitev. Ni pa mogla odpeljati vseh zalog streliva, ki ga je nakopičila v Sloveniji.
Dan suverenosti je državni praznik, ni pa dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2015. Glede na predlog za njegovo uvedbo je namen tega praznika poudariti in utrjevati pomen suverene države. Gre namreč za dan, ko je Slovenija ne le pravnoformalno, ampak tudi dejansko postala suverena država, se je glasil predlog.
Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo obeležen kot državna proslava leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Vir: STA
