Policisti letos beležijo 30-odstotni porast prijav spletnih goljufij. Najbolj pogoste so goljufije s spletnimi nakupi, telefonskimi klici o lažnih kripto valutah in lažnimi sporočili spletne banke.
Policisti so lani obravnavali okoli 1700 prijav spletnih goljufij, skupna škoda pa je znašala okoli 27,5 milijona evrov. Letos so do sedaj obravnavali že okoli 1600 prijav, skupna škoda pa je znašala okoli 25,5 milijona evrov.
Največ obravnavanih spletnih goljufij je povezanih s spletnimi nakupi. Oškodovanci na spletu opravijo plačilo za artikle, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih. Naročeni artikli v nadaljevanju nikoli niso dostavljeni.
Tovrstne artikle oglašujejo na družbenih omrežjih. Običajno gre za oškodovanja v višini nekaj 100 evrov, povprečje nastale škode pa dvigujejo nakupi osebnih avtomobilov in drugih večjih vozil, za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10.000 evrov. Ob tem policisti svetujejo, naj posamezniki pred nakazilom sredstev zahtevajo ogled vozila, kar običajno spletne goljufe odvrne od nadaljnje komunikacije.
Po navedbah policistov so v porastu predvsem goljufije prek telefonskih klicev na naključne številke.
Prevaranti se po telefonu predstavijo kot uslužbenci kripto menjalnic. Med klicem v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da oškodovance v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov, pogoj za izplačilo sredstev pa je namestitev mobilnih aplikacij za oddaljen dostop, kot sta Anydesk ali Supermo. Ti nato vstopijo v spletno banko in odtujijo sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca.
Policisti svetujejo, naj se posamezniki ne oglašajo na telefonske klice iz tujine in naj klice, s ponudbami o zaslužku s kripto valutami, nemudoma prekinejo. Dodali so, naj na svoje mobilne naprave ne nameščajo aplikacij, ki jih po telefonu omenjajo goljufi, ter naj jim ne zaupajo gesla za dostop do spletne banke.
Običajno se spletne goljufije začnejo z lažno e-pošto ali SMS-sporočilom v imenu banke, oziroma s telefonskim klicem lažnih bankirjev, ki vdrejo v elektronsko banko. V sporočilih navajajo potrebe po ukrepanju uporabnika spletne banke, kot je posodobitev ali nadgradnja elektronske banke. Tovrstna sporočila vsebujejo povezavo, ob kliku nanjo pa se odpre spletna stran, identična spletni strani elektronske banke.
Oškodovanci morajo nato vnesti osebne podatke, kot so davčne številke, telefonske številke in enkratna gesla za dostop do spletne banke. Po vnosu zahtevanih podatkov v nekaterih primerih goljufi tudi dodatno pokličejo po telefonu in se v slovenskem jeziku predstavijo kot bančna tehnična pomoč. Na tak način pridobijo podatke za nepooblaščen vstop v spletno banko, v nadaljevanju pa izpraznijo oškodovančev bančni račun.
Ob tem policisti opozarjajo, da slovenske banke svojih strank ne kličejo po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo osebnih podatkov ali gesel. Prav tako teh podatkov ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali elektronskih sporočilih. Uporabnikom spletne banke svetujejo, naj do nje dostopajo preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova in nikoli preko klika na povezavo.
Policija za preprečevanje prevar sodeluje z Združenjem bank Slovenije. Tekom preiskave prevar lahko s pomočjo Urada RS za preprečevanje pranja denarja izsledijo in zavarujejo odtujena sredstva oškodovanca, vendar opozarjajo, da je to odvisno od pretečenega časa med izvršenimi transakcijami in podano prijavo. Oškodovancem svetujejo, da ob morebitnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo, kot so elektronski naslovi, podatki o transakcijah, morebitne mobilne številke in IP številke, in se čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.
Vir: STA
