Pravico do dodatka ima eden od staršev pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Za družine, ki otroški dodatek prejemajo v drugi državi članici EU oziroma Evropskega gospodarskega prostora, medtem po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti veljajo posebna pravila.
Za izplačilo dodatka za veliko družino so lani namenili 16 milijonov evrov. Prejelo ga je 33.717 družin.
Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so lani vložili vlogo za pravico do dodatka za veliko družino, je center za socialno delo odločil o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni bilo treba vlagati posebne vloge.
Ženske se za otroke odločajo čedalje starejše, družin brez otrok je vse več, delež družin z vsaj tremi otroki pa vse manjši, je marca zapisal državni statistični urad. Velikih družin je bilo leta 1981 namreč deset odstotkov, medtem ko jih je bilo 40 let kasneje le še šest odstotkov.
Stopnja delovne aktivnosti mater je v Sloveniji višja od povprečja v EU. Po delovni aktivnosti žensk z najmanj tremi otroki pa je bila naša država leta 2022 z 81,5 odstotka celo na tretjem mestu za Švedsko in Dansko. Povprečje EU je bilo skoraj četrtino manjše kot v Sloveniji in je znašalo 56,7 odstotka. Hkrati je bilo to skoraj tretjino manj od delovne aktivnosti moških z vsaj tremi otroki.
Evropska komisija v zadnjem poročilu o enakosti spolov v EU iz marca letos opozarja, da se razlika med zaposlenostjo manj in bolj izobraženih žensk veča s številom otrok, ki jih imajo. Med bolj izobraženimi materami z enim otrokom jih je bilo leta 2022 zaposlenih 87,1 odstotka, med tistimi z vsaj tremi otroki pa 81,7 odstotka.
Po drugi strani jih je bilo med manj izobraženimi materami z enim otrokom zaposlenih 53,6 odstotka, med tistimi z vsaj tremi otroki pa samo 30,8 odstotka. To je več kot polovico manj kot pri bolj izobraženih materah z vsaj tremi otroki.
Razlika v zaposlenosti med moškimi z otroki, ki so bolj izobraženi, in tistimi, ki so manj izobraženi, ni bila tako velika kot pri ženskah. Znašala je namreč največ tri odstotne točke.
Rešitve, ki vključujejo dostopno varstvo otrok, možnosti za starševski dopust in prilagodljive oblike dela, lahko po opozorilu Evropske komisije pripomorejo k boljšemu usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Če so ustrezno oblikovane, lahko ob tem prispevajo k izenačevanju položaja moških in žensk na trgu dela. Države članice so leta 2022 posodobile cilje na tem področju, sprejete leta 2002 v Barceloni. Posodobljeni cilji določajo, da bo do leta 2030 v vrtec vključenih vsaj 45 odstotkov otrok, mlajših od treh let, in vsaj 96 odstotkov otrok od tretjega leta starosti do začetka šole.
Vir: STA
