“Z odvozom nevarnega mulja, določenega po pogodbi, se zaključuje pomemben del sanacijskih ukrepov,” so danes sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Ob tem so navedli, da jih skupaj z drugimi resorji, institucijami in občinami pri popoplavni obnovi na okoljskem področju čaka še veliko izzivov.
Kot so spomnili na ministrstvu, so po katastrofalnih poplavah avgusta lani naročili analizo naplavljenega mulja, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij. Vzeli so osem vzorcev na različnih lokacijah v vseh petih občinah Mežiške doline.
Na podlagi rezultatov so mulj razdelili v tri kategorije, in sicer inerten, nenevaren in nevaren. Na štirih lokacijah so analize pokazale, da gre za mulj inertnega značaja, na dveh lokacijah za nenevaren odpadek, na dveh lokacijah pa za nevaren odpadek, in sicer na lokaciji nasproti gostišča Krivograd pri Prevaljah in na lokaciji Cricket cluba na meji med Prevaljami in Mežico.
Prav z lokacije nasproti gostišča Krivograd je danes podjetje Saubermacher Slovenija na predelavo v Avstrijo odpeljalo zadnjih 12 ton nevarnega mulja. Skupno je podjetje decembra lani odpeljalo 1700 ton nevarnega mulja, na podlagi sklenjenega aneksa pa ta mesec še dodatnih 500 ton nevarnega mulja. Pogodbena vrednost odvoza je skupno znašala dobrih 638.000 evrov z DDV.
“Odvoz tega mulja se zaključuje, a z majhno napako. Še ogromno materiala je, ki ga je treba odpeljati in ki je onesnažen,” pa je v zvezi s tem danes za STA opozoril prevaljski župan Matic Tasič. Izpostavil je, da je ves mulj po dolini enakega izvora in torej onesnažen s težkimi kovinami.
Sicer pa so na okoljskem ministrstvu glede inertnega in nenevarnega mulja danes v sporočilu za javnost pojasnili, da so strokovne ugotovitve pokazale, da sam mulj ni primeren za vgradnjo v nasipe in zasipe, zato je treba material izboljšati z vezivi. Ugotovitve kažejo, da mulj ni škodljiv za okolje, če se stabilizira s primernimi dodatki, so poudarili.
Po strokovnem mnenju Zavoda za gradbeništvo Slovenije ta mulj zaradi visoke vsebnosti finih zrn ni primeren za cestne tampone, se bo pa lahko uporabil za geotehnične zasipe in druge nasipe.
Po zadnjih podatkih bo direkcija za infrastrukturo v različnih prihodnjih investicijah porabila 100.000 kubičnih metrov mulja, ki je nastal kot posledica poplav avgusta 2023. Del mulja pa se je že uporabil za izvedbo nekaterih ukrepov, medtem ko bodo večji del mulja z lokacij začasnega skladiščenja po navedbah ministrstva uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, neuporabljeni material pa bodo odložili na ustrezna odlagališča.
Na ministrstvu so poudarili še, da je treba v najkrajšem možnem času urediti center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, ki nastanejo ob naravnih nesrečah in niso primerne za nadaljnjo uporabo, pri tem pa zagotoviti samozadostnost, saj zanašanje na obdelavo tovrstnih odpadkov v tujini ekonomsko in tudi okoljsko ni upravičeno.
“Izgradnja centra, ki bo potekala v soglasju z lokalno skupnostjo, bo strošek države, za njegovo upravljanje in izvajanje ravnanja z onesnaženo zemljino pa bodo podeljene koncesije. Glede na dosedanje odgovore nobena občina v Mežiški dolini ni pripravljena urediti lokacije za ravnanje z onesnaženimi zemljinami iz tega dela Slovenije,” so navedli na ministrstvu.
Okoljsko ministrstvo je v sklopu sanacijskih ukrepov pripravilo tudi osnutek programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v petih občinah Mežiške doline in ga poslalo v pregled in dopolnitev tem občinam. Hkrati je ministrstvo, kot so še navedli, ves čas aktivno tudi na področju ravnanja z odpadki po poplavah.
Vir: STA
