Lani so ponudniki turističnih nastanitev na Koroškem našteli 140.600 nočitev, kar je okoli šest odstotkov manj kot v letu 2022, je za STA statistične podatke povzela direktorica slovenjgraškega zavoda Spotur Marija Lah, ki vsa leta spremlja to področje tudi za celotno regijo, ne le za slovenjgraško občino.
“V predkoronskem letu 2019 smo na Koroškem zabeležili 123.865 nočitev, kar je manj kot v letih 2022 in 2023. Taki rezultati so bili predvsem zaradi turističnih bonov,” je spomnila. Lani je pri turističnih nočitvah na Koroškem razmerje med domačimi in tujimi turisti znašalo 46 proti 54.
Motivi za obisk Koroške ostajajo predvsem pohodništvo, kolesarjenje, preživljanje prostega časa v naravi v kombinaciji s kulinariko in ponudbo kulturnega turizma. V primerjavi z leti epidemije so turistični delavci na Koroškem lani opazili ponovno vrnitev tujih turistov, še vedno prevladujejo posamezniki in družine, so se pa vrnile tudi večje skupine različnih društev, ki povprašujejo tudi po turističnem vodenju, je pojasnila Lah.
Samo na območju Mestne občine Slovenj Gradec so lani našteli 34.663 nočitev, kar je približno enako kot v letu 2022, pri čemer je po njenih besedah treba upoštevati dejstvo, da so se še polovico leta 2022 lahko koristili turistični boni, zaradi katerih je bilo v tistem letu število nočitev pravzaprav rekordno. Se je pa lani izrazito podaljšala doba bivanja turistov v slovenjgraški občini, ki je z 3,09 dni v letu 2022 narasla na 3,43 dni leta 2023, je izpostavila.
V celotni Mislinjski dolini, ki poleg slovenjgraške zajema še občino Mislinja, na območju katere leži smučišče Kope, pa je število nočitev lani znašalo dobrih 67.700, kar je za tri odstotke več kot v letu 2022. “To pomeni, da v Mislinjski dolini ustvarimo skoraj polovico vseh nočitev Koroške,” je izpostavila Lah.
Na lanski izpad turističnega obiska pa so minuli teden posebej opozorile koroške turistične kmetije, ki so na Šentanelu sodelovale pri izvedbi skupščine Združenja turističnih kmetij Slovenije.
Turistične kmetije v glavnem ležijo na višje ležečih območjih in posledic poplav večinoma neposredno niso utrpele, so se pa soočale z odpovedmi in bile marsikatere od avgusta dalje zaprte. To pa je za tiste kmetije, ki ponujajo nastanitve, čas največjega obiska.
Kot je povedal Marko Kogelnik z izletniške kmetije Klančnik v občini Dravograd, je koroškim turističnim kmetijam lani škodo nevede naredila tudi lokalna politika s poudarjanjem katastrofalnih posledic poplav, prav tako ocenjuje, da so bile povod za številne odpovedi obiska informacije o onesnaženem mulju v Mežiški dolini.
Podobno ugotavlja tudi Breda Gnamuš Dušak s turistične kmetije Ravnjak pod Uršljo goro, ki ponuja nastanitve v apartmajih. Čeprav v ujmi niso utrpeli škode, prav tako je bila kmetija varno dostopna po cestah, pa so se odpovedi v avgustu, ko imajo največ obiska, pa tudi kasneje, vrstile.
Na Koroškem je sicer okoli 40 turističnih kmetij, v združenje pa jih je včlanjenih 24. Kmetije so med seboj zelo povezane, nosilci dejavnosti se namreč redno mesečno dobivajo in izmenjujejo izkušnje, medsebojno si tudi usmerjajo goste. Tako kot drugod po Sloveniji tudi na Koroškem turistične kmetije svojo ponudbo stalno dopolnjujejo, tudi z različnimi programi dobrega počutja, izboljšuje se tudi infrastruktura do kmetij.
Zaradi upada turističnega obiska po ujmi je sicer Regionalna razvojna agencija za Koroško v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo v drugi polovici lanskega avgusta zagnala posebno kampanjo v podporo koroškemu turizmu, s katero so poudarjali, da je regija varna za obisk in da si ponudniki želijo vrnitve turistov.
Vir: STA
