Ko je Dominika Švarc Pipan prvega junija 2022 prevzela vodenje ministrstva za pravosodje v vladi Roberta Goloba, to zanjo ni bil neznan teren. Vrnila sem se domov, je novinarjem povedala ob primopredaji na ministrstvu, na katerem je med septembrom 2018 in marcem 2020 že opravljala funkcijo državne sekretarke.
Strokovnjakinja mednarodnega prava, rojena 9. julija 1978, je leta 2003 diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na fakulteti za družbene vede. V svoji karieri je krmarila med akademskimi vodami in stroko. Pred vstopom v politiko je številne izkušnje nabirala tudi v tujini in gradila kariero v pravu.
Širša javnost jo je spoznala, ko se je uveljavila kot dobra poznavalka delovanja arbitražnih postopkov. Bila je tudi tožilka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in mednarodnem rezidualnem mehanizmu za kazenska sodišča ter strokovna sodelavka na Meddržavnem sodišču v Haagu, piše v njenem življenjepisu.
Ob prevzemu ministrske funkcije tudi v političnih krogih ni bila čisti novinec. Politično se je aktivirala leta 2018, ko je na državnozborskih volitvah na listi Socialnih demokratov sicer neuspešno kandidirala za poslanko v okraju Radlje ob Dravi. Že takrat se je omenjala kot pretendentka za ministrski položaj, prevzela je tudi vodenje strankinega strokovnega sveta za pravosodje. Leto zatem je bila ena od kandidatk SD za evropsko poslanko, leta 2020 pa se je zavihtela na mesto podpredsednice SD.
A menda nad novo ministrico v stranki SD niso bili vsi navdušeni. V delu stranke naj bi si na tem mestu želeli druge favoritke, nekdanje pravosodne ministrice Andreje Katič. Že pred imenovanjem na ministrski položaj je v javnosti zaokrožila tudi informacija, da naj bi se Švarc Pipanova o ministrskem položaju s premierjem pogovarjala mimo vednosti stranke. To je sama zanikala, govorice pa označila za mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst.
Ko je januarja izbruhnila afera sodna stavba, je Švarc Pipan kot podpisnica pogodbe postala tarča očitkov o netransparentnem in negospodarnem milijonskem nakupu domnevno preplačane sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Zaradi sporne stavbe si je prislužila tudi interpelacijo SDS, ki ji je očitala tudi zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Do glasovanja sicer zaradi odstopa ministrice ne bo prišlo. Z nakupom pa se zdaj ukvarjajo organi pregona.
Švarc Pipan je izgubila tudi zaupanje stranke. Predsedstvo SD jo je pozvalo k odstopu, premierja Roberta Goloba pa k vložitvi predloga za njeno razrešitev. A je odstop ministrica več tednov zavračala, ta čas pa izkoristila za pregled spornega nakupa, pri katerem je bila po njenih trditvah zavedena.
Odločila se je namreč, da afere ne bo pometla pod preprogo in svoje sume o domnevno koruptivnem početju pri spornem nakupu podkrepila z imeni in priimki, številkami in povezavami in jih predstavila javnosti. Prepričana je namreč, da so ji afero zakuhali v lastni stranki, ob čemer je uperila prst tudi v sam vrh stranke SD, njenega generalnega sekretarja Klemna Žiberta, ki je s položaja tudi odstopil, in več neposredno podrejenih na ministrstvu. “Moj edini namen je razkriti sistemsko korupcijo,” je večkrat javno opozorila ministrica.
Z odstopom je naposled prevzela tudi objektivno odgovornost za domnevne nepravilnosti pri nakupu degradirane sodne stavbe.
Veliko kritik na delo ministrice se je v zadnjih mesecih usulo tudi iz vrst sodnikov in tožilcev, ki že več mesecev čakajo na ureditev svojih plač. Odnosi so se ohladili že lansko poletje, ko vlada ni podpisala dogovora o novi ureditvi plačnih razmerij v sodstvu.
Še večjo fronto s sodstvom si je ministrica odprla konec lanskega leta, ko je postalo jasno, da vlada ne bo v roku odpravila ugotovljene neustavnosti pri sodniških plačah. Sodniki in tožilci so zato protestno prekinili delo, napovedujejo pa tudi vložitev odškodninskih tožb zoper državo.
Zaradi neuresničitve ustavne odločbe je odstopila tudi državna sekretarka na ministrstvu Valerija Jelen Kosi, na katero se je Švarc Pipan zanašala, da bo izpeljala prenovo sodniške zakonodaje. Ko gre za spremembe v sodstvu, je ministrica sicer rada poudarila, da se je le teh treba lotevati s tresočo roko.
Si pa bomo njen mandat zapomnili tudi po tem, da je koalicija že prvem letu delovanja v parlamentarni postopek vložila predlog spremembe ustave, po katerem bi pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prešel na predsednika republike. O tovrstnih spremembah se je govorilo več kot desetletje, a politika doslej nikoli ni našla moči, da bi imenovanje sodnikov spustila iz svojih rok.
Vir: STA
